Post by Admin on Jun 26, 2020 12:23:35 GMT
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Veljaven predpis Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 19/91 – popr.)
Datum sprejetja 25.06.1991
Datum objave 25.06.1991
Datum začetka veljavnosti 25.06.1991
SOP 1991-01-0004
PDF DOC
Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z vključenim popravkom
Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990,
upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del. svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji,
ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin,
ob dejstvu, da federativna ureditev Jugoslavije ne omogoča rešitve politične in gospodarske krize, in da med jugoslovanskimi republikami ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil osamosvojitev republik ob sočasnem preoblikovanju jugoslovanske zvezne države v zvezo suverenih držav,
ob trdni odločenosti, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa vprašanja iz dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost,
ter ob pripravljenosti, da se bo z drugimi jugoslovanskimi republikami kot samostojna in neodvisna država tudi v prihodnje dogovarjala o institucionalnih in drugih povezavah,
sprejema
Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1991 na podlagi ustavnih amandmajev LXVIII, LXXII in XCJX k ustavi Republike Slovenije ter v skladu s 4. členom zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
TEMELJNO USTAVNO LISTINO
O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
I
Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država.
Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ.
Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ.
Prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti se uredi z ustavnim zakonom.
II
Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ.
III
Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.
Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in veljavnih mednarodnih pogodb.
IV
Za izvedbo tega ustavnega akta se sprejme ustavni zakon na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije z dvotretjinsko večino delegatov vseh zborov.
V
Ta ustavni akt začne veljati z razglasitvijo na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije.
Št: 001-02/91-12/2
Ljubljana, dne 25. junija 1991.
Skupščina Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
Veljaven predpis Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/94 in 11/14 – popr.)
Naslov ang. Constitutional Act Implementing the Basic Constitutional Charter on the Independence and Sovereignty of the Republic of Slovenia
Datum sprejetja 25.06.1991
Datum objave 25.06.1991
Datum začetka veljavnosti 25.06.1991
EPA 0401
SOP 1991-01-0006
PDF DOC
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije obsega:
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I z dne 25. 6. 1991),
- Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/94-I z dne 27. 7. 1994).
www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG74
USTAVNI ZAKON
ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Organi Republike Slovenije prevzamejo v skladu s tem zakonom izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene, na organe SFRJ.
2. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije preneha mandat.
Delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so opravljali to funkcijo do uveljavitve tega zakona, in delegatom Skupščine Republike Slovenije za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije dne 30. julija 1990, preneha mandat.
Skupščina Republike Slovenije izvoli dvanajstčlansko delegacijo, ki na podlagi njenih pooblastil sodeluje v Skupščini SFRJ v pogajanjih za izvedbo postopka razdružitve dosedanje SFRJ, v pogajanjih o reševanju tekočih vprašanj in v dogovarjanju o morebitnem oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ.
Dosedanji član Predsedstva SFRJ iz Republike Slovenije je pooblaščen, da kot predstavnik Republike Slovenije v skladu s smernicami Skupščine Republike Slovenije sodeluje v delu Predsedstva SFRJ.
Organi Republike Slovenije pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz tega zakona, sodelujejo z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.
3. člen
Na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb drugim pogodbenim strankam.
4. člen
Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojnosti, ki so jih imeli po predpisih iz prejšnjega odstavka organi in organizacije SFRJ, preidejo v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Če takega organa oziroma organizacije ni Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi začasno pristojni organ oziroma organizacijo.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona začnejo z delom Banka Slovenije, Republiška carinska uprava, Republiški devizni inšpektorat, Republiška uprava za zračno plovbo. Republiška uprava za telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje ter Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine.
Organi iz prvega odstavka tega člena prevzemajo svoje pristojnosti v skladu z zakonom, lahko pa tudi po dogovoru z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.
6. člen
Upravni organi SFRJ, njihove enote ali deli, ki so opravljali zadeve iz svoje pristojnosti na ozemlju Republike Slovenije, preidejo v upravne organe Republike Slovenije.
Delavci organov iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom kot delavci upravnih organov Republike Slovenije. Z zakonom se določi rok, do katerega morajo ti delavci izpolniti splošne pogoje, ki so predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike Slovenije.
7. člen
Diplomatska in konzularna predstavništva, kulturno informativni centri in druga predstavništva SFRJ v tujini, ustanovljena po zakonu o opravljanju zunanjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 56/81), prenehajo opravljati naloge iz okvira svojih pristojnosti za Republiko Slovenijo, če z dogovorom z ustreznimi organi dosedanje SFRJ ni drugače urejeno.
Predstavništva iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge za državljane Republike Slovenije in pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini v okviru pristojnosti in pooblastil organov Republike Slovenije.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko po predhodnem soglasju Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije sklene dogovor v okviru dosedanje SFRJ, da diplomatska in konzularna predstavništva, kultumo-informativni centri in druga predstavništva SFRJ v tujini prevzamejo zastopanje oziroma varovanje interesov Republike Slovenije.
8. člen
Vsi sodni in upravni postopki, ki so se začeli pred organi SFRJ, se nadaljujejo pred pristojnimi organi Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki so jih izdali organi SFRJ ali organi drugih republik SFRJ, pa še niso bili izvršeni, so izvršljivi na ozemlju Republike Slovenije ob načelu dejanske vzajemnosti, če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki jih po uveljavitvi tega zakona izdajo organi drugih republik dosedanje SFRJ, veljajo v Republiki Sloveniji v primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične pravne akte tuje države.
9. člen
Republika Slovenija prevzame v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade.
Prevzem premoženja Jugoslovanske ljudske armade se izvrši postopoma, najkasneje do konca leta 1993, v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot Jugoslovanske ljudske armade, v enote Teritorialne obrambe Slovenije.
Republiški upravni organ, pristojen za obrambo v skladu z zakonom oziroma dogovorom zagotovi, da v skladu z odločitvami Predsedstva Republike Slovenije premoženje iz prejšnjega odstavka, s katerim so do uveljavitve tega zakona upravljala poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade, prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in zavodi Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
10. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije izhodišča za pogajanja za uveljavitev ustreznega deleža Republike Slovenije pri delitvi nepremičnega in premičnega premoženja SFRJ, ki se nahaja na ozemlju SFRJ in v tretjih državah ob upoštevanju deleža, ki ga je Republika Slovenija prispevala v premoženje SFRJ.
11. člen
Republika Slovenija bo na podlagi sporazuma o pravnem nasledstvu SFRJ prevzela tisti delež državnih dolgov SFRJ, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, in tisti delež s strani SFRJ garantiranih dolžniških obveznosti, katerih koristniki so pravne osebe s sedežem na ozemlju Republike Slovenije.
Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je pooblaščen za pogajanja o prevzemu deležev državnih dolgov SFRJ iz prvega in drugega odstavka tega člena.
12. člen
Državni arhivi SFRJ, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, pripadejo Republiki Sloveniji.
Republiki Sloveniji pripadejo, vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Republika Slovenija prevzame terjatve SFRJ glede državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in imajo svoje poreklo na ozemlju Republike Slovenije, in državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je dolžan storiti vse, kar je potrebno za pridobitev državnih arhivov, omenjenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, ter za določitev pravičnega deleža ostalih državnih arhivov SFRJ, ki pripade Republiki Sloveniji.
13. člen
Državljani drugih republik, ki so na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, razen v primerih iz 16. člena tega zakona.
14. člen
Republika Slovenija zagotavlja v skladu z dogovorom iz devetega člena tega zakona aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v Jugoslovanski ljudski armadi statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po zveznih predpisih v poveljstvih, enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade, ki se na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe preimenujejo v poveljstva, enote in zavode Teritorialne obrambe Republike Slovenije, če v roku, določenem v aktu o preimenovanju, nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
Pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja Republika Slovenija tudi drugim aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, ki nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.
15. člen
Državljanom Republike Slovenije, ki na dan uveljavitve tega zakona služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi, preneha dolžnost služenja vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Njihov odpust iz Jugoslovanske ljudske armade uredijo pristojni organi Republike Slovenije sporazumno z organi SFRJ.
Republika Slovenija nudi pravno varstvo vsem državljanom Republike Slovenije, ki jim preneha dolžnost služenja vojaškega roka v skladu s tem zakonom.
16. člen
Fizičnim osebam, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo državljanstva Republike Slovenije, ter pravnim osebam, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona svoj sedež izven Republike Slovenije, so ob dejanski vzajemnosti, do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčene lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona.
Do ureditve pravic tujih oseb na nepremičninah osebe iz prejšnjega odstavka ne morejo pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju Republike Slovenije, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
17. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije in delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki jim po 2. členu tega zakona preneha mandat, zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše.
Osebam, ki so bile na predlog organov Republike Slovenije izvoljene na funkcije ali imenovane na delovna mesta v organih dosedanje SFRJ, in ki jim preneha funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ, zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje oziroma delavce v državnih organih Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše.
18. člen
Republika Slovenija zagotavlja varstvo pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ter borcev, vojaških invalidov in članov družin padlih borcev, narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije v Deželi Furlaniji-Julijski krajini v Republiki Italiji in v Deželi Koroški v Republiki Avstriji, v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ.
19. člen
Za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
Za dinarske hranilne vloge in sredstva ha tekočih računih občanov, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vložena v Poštni hranilnici, za katera je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
Za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ, prevzame jamstvo Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
20. člen
Določbe kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), s katerim je kot predmet kazenskopravnega varstva določena SFRJ, njen pravni red, njeni organi, predstavniki ali državni simboli ali se kazenskopravno varstvo kako drugače določa glede na dosedanje ozemlje SFRJ ali dosedanje državljanstvo SFRJ, se v Republiki Sloveniji uporabljajo kot določbe, s katerimi se varuje Republika Slovenija, njen pravni red. njeni organi, predstavniki, državni simboli, oziroma se kazenskopravno varstvo omejuje na ozemlje oziroma državljanstvo Republike Slovenije, kolikor ti objekti niso varovani s kazenskim zakonom Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77. 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90).
Glede uporabe kazenske zakonodaje Republike Slovenije za kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, se uporabljajo določbe XII. poglavja kazenskega zakona SFRJ s tem, da se omejijo na kazensko zakonodajo Republike Slovenije in na državljanstvo Republike Slovenije, ter da se za kazniva dejanja, storjena v tujini, štejejo kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.
21. člen
Izvršni svet skrbi za izvrševanje tega zakona in v okviru svojih pristojnosti sprejema akte in ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvrševanje, ter o tem poroča Skupščini Republike Slovenije najmanj vsake tri mesece.
22. člen
Ne glede na 74. člen zakona o zunanjih zadevah, 39. člen zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave ter 18: člen zakona o cenah, začno ti zakoni veljati z dnem uveljavitve tega zakona.
22.a člen
Republika Slovenija, Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic in banke iz tega ustavnega zakona bodo urejale obveznosti in izvajale ukrepe, ki jih določa ta ustavni zakon.
22.b člen
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor prepustita poslovanje in premoženje novima bankama, ustanovljenima po določbah tega ustavnega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor obdržita:
- celotne potencialne obveznosti iz naslova solidarne odgovornosti po NFS in druge potencialne obveznosti iz razmerij do NBJ in nekdanje SFRJ za tisti del, za katerega so dolžniki v drugih republikah nekdanje SFRJ,
- ustrezni del potencialnih terjatev iz teh naslovov,
- celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega ustavnega zakona,
- obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je dala jamstvo nekdanja SFRJ, sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih republik nekdanje SFRJ,
- pripadajoče terjatve iz teh naslovov.
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana obdrži odnos do sedanjih podružnic in hčere Ljubljanske banke d.d. s sedeži v drugih republikah na ozemlju nekdanje SFRJ s tem, da obdrži tudi ustrezni delež terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog.
22.c člen
Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti:
- Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot lastnika in upravo Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 3, in Kreditne banke Maribor d.d., Ljubljana, Trg republike 3,
- upravljanje s preostankom premoženja kot njun poslovni predmet.
22.č člen
Z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona se ustanovita novi banki.
Firmi novih bank sta:
- Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2,
- Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor, Vita Kraigherja 4.
Ustanovitelj novih bank je Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Predmet poslovanja novih bank so posli iz 2. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93).
Novi banki imata status bank v sanaciji. Vodita ju začasni upravi, imenovani z odločbama Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Upravi novih bank morata sprejeti zaključni bilanci bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. V teh bilancah so izkazane obveznosti do NBJ in obveznosti do tujih upnikov iz naslova odnosov s subjekti iz nekdanje SFRJ, kot tudi ustrezno premoženje.
Upravi novih bank morata izdelati tudi otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona.
Zaključni in otvoritveni bilanci iz šestega in sedmega odstavka tega člena mora najpozneje v 90 dneh od uveljavitve tega ustavnega zakona pregledati revizorska hiša in jih potrditi upravni odbor Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Novi banki postaneta z dnem ustanovitve lastnici vseh dobroimetij na računih v tujini.
Plačila, ki so na dan uveljavitve tega ustavnega zakona na poti, se upoštevajo v premoženjskem stanju bilanc novih bank.
Novi banki začneta s poslovanjem naslednji dan po ustanovitvi.
Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ostane lastnik bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona in postane lastnik novih bank po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona.
Agenciji Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic se z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona vrnejo obveznice, izdane bankam v sanaciji v zameno za terjatve, ki se po določbah tega ustavnega zakona ne prenesejo na novi banki. Vrnjene obveznice Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic prenese na novi banki kot vplačilo kapitala.
Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti novi banki v sodni register po stanju in na dan uveljavitve tega ustavnega zakona.
Po zaključeni sanaciji banki iz tega člena nadaljujeta poslovanje po predpisih o bankah.
22.d člen
Novi banki prevzameta vso ostalo aktivo, vključno s preostankom terjatev in obveznosti bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona.
Novi banki iz prejšnjega odstavka prevzameta tudi:
- delež terjatev do NBJ iz naslova izplačanih deviznih vlog varčevalcem v Republiki Sloveniji,
- delež potencialne obveznosti do tujih upnikov po NFS za končne koristnike s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v skladu s sporazumom s tujimi komercialnimi bankami postane neposredna obveznost novih bank.
22.e člen
Delež dolga iz drugega odstavka 11. člena tega ustavnega zakona bo prevzela Republika Slovenija v skladu z določbami novega sporazuma s tujimi komercialnimi bankami in novimi bilateralnimi sporazumi s članicami Pariškega kluba, ko bodo sklenjeni in ratificirani v Državnem zboru Republike Slovenije.
22.f člen
Republika Slovenija in novi banki ne priznavajo dolga tujim upnikom, za katere veljajo sankcije Organizacije združenih narodov v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 in 820/1993.
Tudi v primeru ukinitve sankcij OZN iz prejšnjega odstavka oziroma do sklenitve in ratifikacije celovitega ali delnega sporazuma o pravnem nasledstvu nekdanje SFRJ, oziroma sporazuma s tujimi upniki, nobeno uveljavljanje terjatev in noben pravni ali drug začet postopek, usmerjen na zaseg premoženja bank ne more imeti nobenih pravnih posledic in ga sodišča Republike Slovenije ne bodo priznavala.
22.g člen
Medsebojna pravna razmerja med bankami s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izhajajo iz NFS, se v celoti prenesejo na novi banki.
Pravna razmerja z varčevalci, za katere sta v skladu z 19. členom tega ustavnega zakona prevzeli jamstvo Banka Slovenije oziroma Republika Slovenija, kot tudi pravna razmerja z ostalimi subjekti, ki izhajajo iz prenešenega dela poslovanja novih bank, ostanejo nespremenjena.
Novi banki zagotavljata tekoče in nemoteno poslovanje s svojimi varčevalci in ostalimi komitenti.
22.h člen
Upniki bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona in stečajni upravitelj ne morejo spodbijati pravnih dejanj po 125. do 130. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93).
Ne glede na določbe 30. člena zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) velja za stečajni postopek bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona naslednji vrstni red:
1. terjatve iz bančnih vlog, za katere jamči Republika Slovenija, Banka Slovenije ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah;
2. terjatve Republike Slovenije, njenih agencij, organov in organizacij ter Banke Slovenije;
3. terjatve upnikov, ki niso lastniki banke;
4. terjatve lastnikov banke.
Ob zmanjšanju osnovnega kapitala bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona se ne uporabljajo določbe 347. do 358. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94).
Za novi banki se ne uporabljajo določbe 9. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93).
Za statut nove banke ne velja obličnost po prvem odstavku 184. člena zakona o gospodarskih družbah.
Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednjo končno določbo:
»23. člen
Ta zakon začne veljati z razglasitvijo.«.
Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/94-I) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo.«.
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTZ10