Predlog Ustave 2020

PREDLOG NOVE USTAVE 2020




Kratek opis:

Glede zakonov in ustavnih sprememb nima ključne besede parlament, temveč ljudstvo samo, ki ima velike pravice in pristojnosti do odločanja o državnih zadevah in ima z referendumi ter ljudskimi pobudami povsem resničen vpliv na državne odločitve.
Zvezni državni zbor je sestavljen iz narodnega in deželnega zbora, oba zbora pa sta si enakovredna. Za izvajanje državne politike je zadolžen izvršni svet, ki ga sestavlja sedem članov, izmed katerih se vsako leto izvoli delovni predsednik, ki je tudi predsednik države.
Vsak izmed sedmih članov izvršnega sveta je zadolžen za svoje področje in delovni predsednik na njih nima vpliva.

Sedem oddelkov ( ministrstev) je naslednjih:

1 Zunanje zadeve
-mirno sožitje narodov,
-varovanje človekovih pravic,
-podpiranje demokracije,
-varovanje interesov slovenskega gospodarstva v tujini,
-lajšanje težav in revščine po svetu,
-ohranitev naravnih življenskih pogojev

2 Sodstvo in policija
– sožitje Slovencev in priseljencev,
– azilna vprašanja,
– notranja varnost – boj proti kriminalu,
– državljanske pravice,
– igre na srečo,
– mednarodno sodelovanje na področju sodstva in policije

3 Obramba, varnost prebivalstva, šport

4 Notranje zadeve
– zavarovanje,
– zdravila,
– raziskave in izobraževanje,
– kultura,
– družinska politika,
– enakopravnost žensk moških in hendikepiranih,
– statistika,
– vremenoslovje,
– boj proti rasizmu

5 Okolje, promet, energija, komunikacije
– energija,
– komunikacije,
– razvoj prostora,
– ceste, okolje,
– promet,
– civilno letalstvo

6 Finance

7 Ljudsko gospodarstvo
– gospodarstvo
– izobraževanje, raziskave, inovacije
– kmečko gospodarstvo
– gospodarska oskrba
– stanovanja






















Kazalo:


Preambula

1 Splošne določbe

Člen 1 Republika Slovenija
Člen 2 Namen
Člen 3 Dežele
Člen 4 Uradni jezik
Člen 5 Pravna država
Člen 6 Načelo subsidiarnosti
Člen 7 Individualna in družbena odgovornost

2 Temeljne, človekove in socialne pravice

Poglavje 1 Osnovne pravice

Člen 8 Človeško dostojanstvo
Člen 9 Enakost
Člen 10 Zaščita pred samovoljo in za ohranjanje dobre vere
Člen 11 Pravica do življenja in osebne svobode
Člen 12 Zaščita otrok in mladoletnikov
Člen 13 Pravica do pomoči v stiski
Člen 14 Zaščita zasebnosti
Člen 15 Pravica do zakonske zveze in družine
Člen 16 Svoboda vere in vesti
Člen 17 Svoboda mnenja in informacije
Člen 18 Svoboda medijev
Člen 19 Svoboda jezika
Člen 20 Pravica do osnovnega izobraževanja
Člen 21 Svoboda znanosti
Člen 22 Svoboda umetnosti
Člen 23 Svoboda zborovanja
Člen 24 Svoboda združevanja
Člen 25 Svoboda stalnega prebivališča
Člen 26 Zaščita pred izgonom, izročitvijo in odstranitvijo s silo
Člen 27 Zagotovilo lastnine
Člen 28 Ekonomska svoboda
Člen 29 Svoboda sindikatov
Člen 30 Splošna postopkovna jamstva
Člen 31 Jamstva sodnih postopkov
Člen 32 Sodni postopki
Člen 33 Habeas Corpus
Člen 34 Kazenski postopek
Člen 35 Pravica do peticije
Člen 36 Politične pravice
Člen 37 Uresničevanje temeljnih pravic
Člen 38 Omejitve temeljnih pravic

Poglavje 2 Državljanstvo in politične pravice

Člen 39 Državljanstvo
Člen 40 Pridobitev in izguba državljanstva
Člen 41 Uveljavljanje političnih pravic
Člen 42 Slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini

Poglavje 3 Socialni cilji

Člen 43 Splošne določbe

3 Republika, dežele in lokalne skupnosti

Poglavje 1 Povezava med republiko in deželami

1.Del - Naloge republike in dežel

Člen 44 Naloge republike
Člen 45 Naloge dežel
Člen 46 Načela dodeljevanja in izpolnjevanja državnih funkcij

2.Del - Sodelovanje med republiko in deželami

Člen 47 Načela
Člen 48 Sodelovanje pri odločitvah republike
Člen 49 Izvajanje državnih zakonov
Člen 50 Neodvisnost dežel
Člen 51 Pogodbe med deželami
Člen 52 Prednost in spoštovanje državne zakonodaje

3.Del - Lokalne skupnosti

Člen 53 Splošne določbe

4.Del - Jamstva republike

Člen 54 Deželne ustave
Člen 55 Dežele in njihova ozemlja

Poglavje 2 Pristojnosti

1.Del - Odnosi z drugimi državami

Člen 56 Odnosi s tujino
Člen 57 Sodelovanje dežel pri odločanju o zunanji politiki
Člen 58 Odnosi med deželami in tujimi državami

2.Del - Varnost, Narodna in civilna obramba

Člen 59 Varnost
Člen 60 Vojska
Člen 61 Služenje vojaškega ali nadomestnega roka
Člen 62 Organizacija, navodila in oprema vojske
Člen 63 Civilna zaščita


3.Del - Izobraževanje, raziskave in kultura

Člen 64 Slovenski izobraževalni prostor
Člen 65 Izobraževanje
Člen 66 Strokovno izobraževanje
Člen 67 Univerze
Člen 68 Raziskave
Člen 69 Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Člen 70 Statistika
Člen 71 Podpora šolstva
Člen 72 Izobraževanje otrok in mladostnikov
Člen 73 Šport
Člen 74 Kultura
Člen 75 Uradni jezik
Člen 76 Film
Člen 77 Verske skupnosti in država

4.Del - Okolje in prostorsko načrtovanje

Člen 78 Trajnostni razvoj
Člen 79 Varstvo okolja
Člen 80 Prostorsko načrtovanje
Člen 81 Zemljemerstvo
Člen 82 Voda
Člen 83 Gozdovi
Člen 84 Narava in kulturna dediščina
Člen 85 Ribolov in lov
Člen 86 Zaščita živali

5.Del - Javna dela in Prevoz

Člen 87 Javna dela
Člen 88 Cestni promet
Člen 89 Državne avtoceste
Člen 90 Tranzitni promet
Člen 91 Dajatve za promet težkih tovornih vozil
Člen 92 Dajatve na porabo pogonskega goriva in druge prometne dajatve
Člen 93 Železniški promet ter druga prometna sredstva
Člen 94 Pešpoti in pohodniške poti

6.Del - Energija in komunikacije

Člen 95 Energetska politika
Člen 96 Jedrska energija
Člen 97 Prenos energije
Člen 98 Poštne in telekomunikacijske storitve
Člen 99 Radio in televizija

7.Del - Gospodarstvo

Člen 100 Načela gospodarskega reda
Člen 101 Zasebna gospodarska dejavnost
Člen 102 Politika konkurenčnosti
Člen 103 Varstvo potrošnikov
Člen 104 Bančništvo in zavarovalništvo
Člen 105 Denarna politika
Člen 106 Pravilnik o gospodarskem razvoju
Člen 107 Zunanja trgovina
Člen 108 Dobava osnovnih dobrin in storitev
Člen 109 Strukturna politika
Člen 110 Kmetijstvo
Člen 111 Alkohol
Člen 112 Igre na srečo
Člen 113 Orožje in vojaški material

8.Del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje

Člen 114 Spodbujanje gradnje in lastništva stanovanja
Člen 115 Lastniki in najemniki
Člen 116 Delo
Člen 117 Brezpogojni osnovni dohodek
Člen 118 Socialna varnost za starejše, ovdovele in hendikepirane osebe
Člen 119 Zavarovanja za starejše, ovdovele in hendikepirane
Člen 120 Vključevanje hendikepiranih oseb v družbo
Člen 121 Pomoč za starejše in osebe s posebnimi potrebami
Člen 122 Pokojninski načrt za zaposlene
Člen 123 Zavarovanje za brezposelne
Člen 124 Pomoč osebam, potrebnim pomoči
Člen 125 Otroški dodatek in zavarovanje za materinstvo
Člen 126 Zdravstveno in nezgodno zavarovanje
Člen 127 Varovanje zdravja
Člen 128 Zdravilstvo in alternativna medicina
Člen 129 Raziskave na ljudeh
Člen 130 Genska tehnologija na področju človeka
Člen 131 Presajanje organov, tkiv in celic
Člen 132 Genska tehnologija na nehumanem področju

9.Del - Stalno prebivališče in priseljevanje tujcev

Člen 133 Splošne določbe

10.Del - Civilno in kazensko pravo, uteži in mere

Člen 134 Civilno pravo
Člen 135 Kazensko pravo
Člen 136 Vzgojni ukrepi za posebno nevarne zločince
Člen 137 Ni zastaranja pregona ali kaznovanja spolnih ali pornografskih kaznivih dejanj, ki vključujejo prednajstniške otroke
Člen 138 Pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Člen 139 Uteži in mere

Poglavje 3 Finance

Člen 140 Proračun
Člen 141 Načela obdavčevanja
Člen 142 Neposredni davki
Člen 143 Usklajevanje davkov
Člen 144 Davek na dodano vrednost
Člen 145 Posebni davki na potrošnjo
Člen 146 Koleki in davčni odtegljaji
Člen 147 Carinske dajatve
Člen 148 Izključevanje deželnih in občinskih davkov
Člen 149 Izenačevanje finančnih sredstev in obremenitev

Naslov 4 Ljudje in dežele

Poglavje 1 Splošne določbe

Člen 150 Politične pravice
Člen 151 Politične stranke

Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum

Člen 152 Vsakoletni referendumski roki
Člen 153 Ljudska pobuda za revizijo ustave
Člen 154 Postopek za ljudske pobude z nasprotnim predlogom
Člen 155 Obvezni referendum
Člen 156 Neobvezni referendum
Člen 157 Izvajanje mednarodnih pogodb
Člen 158 Obvezna večina

Naslov 5 Državna ureditev

Poglavje 1 Splošne določbe

Člen 159 Upravičenost
Člen 160 Nezdružljivosti
Člen 161 Mandatno obdobje
Člen 162 Odgovornost države
Člen 163 Zaslišanja in posvetovanja

Poglavje 2 Državni zbor

1.Del - Organizacija

Člen 164 Status
Člen 165 Sestava in volitve v narodni zbor
Člen 166 Sestava in volitve deželnega zbora
Člen 167 Zasedanja
Člen 168 Predsedstvo
Člen 169 Državnozborske komisije
Člen 170 Poslanske skupine
Člen 171 Državnozborske storitve

2.Del - Postopki

Člen 172 Ločene obravnave
Člen 173 Skupno odločanje
Člen 174 Javnost sej
Člen 175 Sklepčnost in večina
Člen 176 Pravica do pobud in predlogov
Člen 177 Prepoved navodil za glasovanje
Člen 178 Imuniteta

3.Del - Pristojnosti

Člen 179 Oblike zakonov in odlokov državnega zbora
Člen 180 Zakonodaja
Člen 181 Nujna zakonodaja
Člen 182 Zunanje zadeve in mednarodne pogodbe
Člen 183 Finance
Člen 184 Volitve
Člen 185 Nadzor
Člen 186 Vrednotenje učinkovitosti
Člen 187 Pooblastila izvršnega sveta
Člen 188 Odnosi med republiko in deželami
Člen 189 Dodatne naloge in pooblastila

Poglavje 3 Izvršni svet in državna uprava

1.Del - Organizacija in postopki

Člen 190 Izvršni svet
Člen 191 Sestava in volitve
Člen 192 Predsedstvo
Člen 193 Načelo kolektivnosti in razdeljenosti na oddelke
Člen 194 Državna uprava
Člen 195 Državna pisarna

2.Del - Pristojnosti in pooblastila

Člen 196 Vladna politika
Člen 197 Pobude
Člen 198 Zakonodaja in njeno izvajanje
Člen 199 Finance
Člen 200 Mednarodni odnosi
Člen 201 Zunanja in notranja varnost
Člen 202 Odnosi med republiko in deželami
Člen 203 Dodatne naloge in pooblastila
Člen 203 Dodatne naloge in pooblastila

Poglavje 4 Vrhovno sodišče in drugi pravosodni organi

Člen 204 Položaj vrhovnega sodišča
Člen 205 Pristojnost vrhovnega sodišča
Člen 206 Merodajno pravo
Člen 207 Dostop do Vrhovnega sodišča
Člen 208 Dodatne pravosodne pristojnosti državnih teles
Člen 209 Pravosodna telesa dežel
Člen 210 Neodvisnost sodišč

Naslov 6 Revizija ustave in začasne določbe

Poglavje 1 Revizija ustave

Člen 211 Splošno načelo
Člen 212 Revizija ustave
Člen 213 Začetek veljavnosti

Poglavje 2 Prehodne določbe

Člen 214. Zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave




















Preambula

V imenu neminljivega duha!
Ob zavedanju svoje odgovornosti do narave,
z namenom utrjevanja svobode in vladavine ljudstva, neodvisnosti in miru,
s spoštovanjem do izročil prednikov in v duhu solidarnosti in odprtosti do sveta,
zavedajoč se skupnih zaslug za naše dosežke in naše odgovornosti do prihodnjih rodov,
enotni v odločitvi, da živimo v medsebojnem spoštovanju in ob upoštevanju razlik
ter v prepričanju, da je svoboden le živ človek, ki svojo svobodo tudi izvaja
in da se veličina naroda meri z blagostanjem najšibkejših,
prebivalci Republike Slovenije in njenih dežel
obnavljamo naše medsebojno zavezništvo,
ter sprejemamo naslednjo Ustavo:

1 Splošne določbe

Člen 1 Republika Slovenija
Prebivalci Slovenije in dežel Dolenjska, Gorenjska, Goriška, Koroška, Ljubljanska, Notranjska, Pomurska, Posavska, Primorska, Prleška, Savinjska, Savinjsko Šaleška, Štajerska, Zasavska sestavljajo Republiko Slovenijo.

Člen 2 Namen
(1) Republika Slovenija varuje svobodo in pravice prebivalcev ter zagotavlja neodvisnost in varnost države.
(2) Spodbuja skupno blaginjo, trajnostni razvoj, notranja povezovanja ter kulturne raznolikosti v državi.
(3) Zagotavlja najvišjo možno stopnjo enakih možnosti za vse državljane.
(4) Prizadeva si za ohranitev dolgoročnega ohranjanja naravnih virov in spodbuja pravičen in miren mednarodni red.

Člen 3 Dežele
Dežele so suverene, kolikor njihova suverenost ni omejena z državno ustavo, ter imajo vse pravice, ki niso prenesene na republiko.

Člen 4 Uradni jezik
Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Člen 5 Pravna država
(1) Oblast v državi ima ljudstvo. Ustava je podlaga za delovanje in omejevanje države.
(2) Dejavnost države mora biti v javnem interesu in sorazmerna.
(3) Državne ustanove in zasebne organizacije morajo delovati v dobri veri.
(4) Republika in dežele spoštujejo mednarodno pravo.

Člen 6 Načelo subsidiarnosti
Pri dodeljevanju in uresničevanju državnih funkcij je treba upoštevati načelo subsidiarnosti.

Člen 7 Individualna in družbena odgovornost
Vsak človek je odgovoren sam zase in po svojih sposobnostih prispeva k dobrobiti družbe.

2 Temeljne, človekove in socialne pravice

Poglavje 1 Osnovne pravice

Člen 8 Človeško dostojanstvo
Človekovo dostojanstvo je treba spoštovati in varovati.

Člen 9 Enakost
(1) Vsi ljudje smo pred zakonom enaki.
(2) Nikogar se ne sme diskriminirati, ne glede na svojo raso, spol, starost, jezik, socialni položaj, način življenja, versko, filozofsko ali politično prepričanje ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti.
(3) Moški in ženske imajo enake pravice, zlasti v družini, v izobraževanju in na delovnem mestu. Moški in ženske imajo pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti.
(4) Hendikepirane osebe imajo pravico do osebne asistence in enakovrednega vključevanja v družbo.

Člen 10 Zaščita pred samovoljo in za ohranjanje dobre vere
Vsakdo ima pravico, da z njim v državnih institucijah ravnajo v dobri veri in brez samovolje.

Člen 11 Pravica do življenja in osebne svobode
(1) Vsakdo ima pravico do življenja. Smrtna kazen je prepovedana.
(2) Vsakdo ima pravico do osebne svobode, in sicer do telesne in duševne integritete in do svobode gibanja.
(3) Prepovedano je mučenje in druge oblike okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

Člen 12 Zaščita otrok in mladoletnikov
(1) Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva osebne integritete in spodbujanja njihovega razvoja.
(2) Svoje pravice izvajajo v skladu s svojo sposobnostjo razumevanja.

Člen 13 Pravica do pomoči v stiski
Kdor je v stiski in ne more zase skrbeti, ima pravico do pomoči in sredstev, nujnih za življenje in človeško dostojanstvo.

Člen 14 Zaščita zasebnosti
(1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega ali njenega zasebnega in družinskega življenja, doma ter tajnosti pošte in telekomunikacij. (2) Vsakdo ima pravico do varstva pred zlorabami osebnih podatkov.

Člen 15 Pravica do zakonske zveze in družine
Pravica do zakonske zveze in družine sta zagotovljeni.

Člen 16 Svoboda vere in vesti
(1) Svoboda vere in vesti je zagotovljena.
(2) Vsakdo ima pravico do svobodne izbire svoje vere ali svojega osebnega prepričanja in ga izpovedovati posamezno ali v skupnosti z drugimi. (3) Vsakdo ima pravico pridružiti se verski skupnosti in pravico do verske vzgoje.
(4) Nikogar se ne sme prisiliti, da bi se pridružil verski skupnosti, izvajal verska dejanja ali sodeloval pri verski vzgoji.
(5) Vsakdo lahko iz verske skupnosti tudi svobodno izstopi.

Člen 17 Svoboda mnenja in informacije
(1) Zagotovljena je svoboda izražanja in obveščanja.
(2) Vsakdo ima pravico prosto oblikovati, izraziti in širiti svoje mnenje.
(3) Vsakdo ima pravico do svobodnega prejemanja informacij, do njihovega zbiranja iz razpoložljivih virov in do njihovega razširjanja.

Člen 18 Svoboda medijev
(1) Zagotovljena je svoboda tiska, radia in televizije, kot tudi vse druge oblike javnega predvajanja, produkcije in informacij.
(2) Cenzura je prepovedana.
(3) Zagotovljena je tajnost uredništev.

Člen 19 Svoboda jezika
Svoboda jezika je zagotovljena.

Člen 20 Pravica do osnovnega izobraževanja
Pravica do zadostnega in brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja je zagotovljena.

Člen 21 Svoboda znanosti
Zagotovljena je svoboda znanstvenega poučevanja ter raziskovanja v mejah ustavnih določil glede varovanja okolja in zdravja.

Člen 22 Svoboda umetnosti
Svoboda umetnosti je zagotovljena.

Člen 23 Svoboda zborovanja
(1) Zagotavljena je svoboda zbiranja.
(2) Vsakdo ima pravico do organizirati shode, sodelovati pri njih ali se jih vzdržati.

Člen 24 Svoboda združevanja
(1) Zagotovljena je svoboda združevanja.
(2) Vsakdo ima pravico do sodelovanja pri ustanavljanju združenja, pridružitve, članstva in sodelovanja pri njegovih dejavnostih.
(3) Nikogar se ne sme prisiliti k sodelovanju ali pripadanju združenju.

Člen 25 Svoboda stalnega prebivališča
(1) Slovenski državljani imajo pravico prijaviti stalno prebivališče kjerkoli v državi.
(2) Slovenski državljani imajo pravico do potovanj po svetu in do vrnitve v Slovenijo.

Člen 26 Zaščita pred izgonom, izročitvijo in odstranitvijo s silo
(1) Slovenskega državljana ali državljanko ni mogoče izgnati iz države, tujim organom pa jih je mogoče izročiti le z njihovim soglasjem.
(2) Begunca ali begunko se ne sme izgnati s silo ali izročiti državi, v kateri ga / jo preganjajo.
(3) Nikogar se ne sme s silo izgnati v državo, v kateri so mu / ji grozili z mučenjem ali z drugim krutim in nečloveškem ravnanjem ali kaznovanjem.

Člen 27 Zagotovilo lastnine
(1) Lastnina je zagotovljena.
(2) Razlastitev in omejitev lastninske pravice enaka razlastitvi se v celoti nadomesti.

Člen 28 Ekonomska svoboda
(1) Zagotovljena je gospodarska svoboda.
(2) Zlasti to vključuje svobodno izbiro poklica, kot tudi prost dostop in svobodo opravljanja zasebne gospodarske dejavnosti.

Člen 29 Svoboda sindikatov
(1) Delavci, delodajalci in njihove organizacije imajo pravico do združevanja za zaščito svojih interesov, tako da se organizirajo v sindikatih, se jim pridružijo, ali se jim ne pridružijo.
(2) Spori se rešujejo s pogajanji in mediacijo, kolikor je to mogoče.
(3) Stavke in zaprtja so dovoljena, če zadevajo delovna razmerja in ne kršijo obveznosti do ohranjanja miru pri delu ali dolžnosti do dogovarjanja.
(4) Stavka ne opravičuje prenehanja del, kot so reševanje življenj in tekoče reševanje nujnih zdravstvenih primerov.

Člen 30 Splošna postopkovna jamstva
(1) V sodnih in upravnih postopkih ima vsak človek pravico do poštene in enake obravnave ter do sojenja v razumnem roku.
(2) Stranke imajo pravico do zaslišanja.
(3) Vsaka oseba, ki nima zadostnih sredstev, ima pravico do brezplačne pravne pomoči. Če gre za varovanje pravic, ima tudi pravico do pravnih nasvetov..

Člen 31 Jamstva sodnih postopkov
Vsakdo ima pravico da o njegovem ali njenem pravnem sporu odloči nepristranska civilna porota v sodnem postopku na sodišču , v kolikor so bila izkoriščena vsa civilna sredstva za pobot.

Člen 32 Sodni postopki
(1) Vsaka oseba, o katere primeru se odloča v sodnem postopku, ima pravico do sodišča, ustanovljenega v skladu z ustavo, s pristojnostjo, neodvisnostjo in nepristranskostjo.
(2) Vsaka oseba izpostavljena civilni tožbi ima pravico, da zadevo razsodi sodišče iz območja njegovega stalnega prebivališča.
(3) Sodne obravnave in izjave sodb so javne. Izjeme so dopuščene zaradi zaščite mladoletnikov.

Člen 33 Habeas Corpus
(1) Osebi je lahko odvzeta njegova prostost le v primerih, ki jih določa ustava.
(2) Vsaka oseba, kateri je odvzeta prostost, ima pravico biti takoj poučena v jeziku, ki ga razume, o razlogih za aretacijo in o njenih pravicah. Oseba mora imeti možnost uveljavljanja svojih pravic. Še posebej ima pravico do obveščanja svojih bližnjih o aretaciji.
(3) Vsaka oseba, ki se jo pripre, ima pravico, da se jo privede pred sodnika brez odlašanja; sodnik odloči, ali se osebi pripor podaljša, ali pa se osvobodi. Vsaka oseba v priporu je upravičena do sojenja v razumnem roku.
(4) Vsak, komur je odvzeta prostost brez sojenja, ima pravico do dostopa do sodišča ob katerem koli času. Sodišče odloča v najkrajšem možnem času o zakonitosti pridržanja.

Člen 34 Kazenski postopek
(1) Vsakdo velja za nedolžnega, dokler ni obsojen v skladu z zakonom.
(2) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima pravico, da je o tem takoj in izčrpno obveščen. Imeti mora tudi možnost uveljavljanja svoje pravice do obrambe.
(3) Vsaka obsojena oseba ima pravico zahtevati, da sodbo preveri višje sodišče.

Člen 35 Pravica do peticije
(1) Vsakdo ima pravico nasloviti peticijo na oblasti, uporabe te pravice se ne sme kaznovati s poslabšanjem položaja ali okoliščin uporabnika te pravice.
(2) Ustanove in telesa morajo peticijo upoštevati in nanjo odgovoriti s predlaganimi rešitvami.

Člen 36 Politične pravice
(1) Zagotovljene so politične pravice.
(2) Zagotovilo političnih pravic varuje svobodno oblikovanje mnenja državljanov in nespremenjeno izražanje svoje volje na glasovanjih.

Člen 37 Uresničevanje temeljnih pravic
(1) Temeljne pravice se morajo izvajati v celotnem pravnem sistemu.
(2) Kdor opravlja državno funkcijo, je zavezan k temeljnim človekovim pravicam ter mora prispevati k njihovemu izvajanju.
(3) Organi skrbijo, da se temeljne pravice upoštevajo tudi med zasebnimi strankami.

Člen 38 Omejitve temeljnih pravic
(1) Omejitve temeljnih pravic so začasno upravičene ob očitni nevarnosti, ki je ni mogoče preprečiti z drugimi sredstvi.
(2) Omejitev temeljnih pravic mora biti upravičena z nedvoumnim in jasno izraženim javnim interesom oziroma v smislu varovanja temeljnih pravic drugih.
(3) Omejitve se morajo skladati z načelom sorazmernosti.
(4) Bistvo temeljnih pravic je nedotakljivo.

Poglavje 2 Državljanstvo in politične pravice

Člen 39 Državljanstvo
(1) Slovenski državljan je vsak, ki ima državljanstvo dežele Republike Slovenije.
(2) Nikogar se ne sme diskriminirati ali privilegirati zaradi njenih / njegovih državljanskih pravic. Izvzete so določbe v zvezi s političnimi pravicami v vaških in krajevnih skupnostih ter deželni predpisi v zvezi z lastnino nepremičnin.

Člen 40 Pridobitev in izguba državljanstva
(1) Republika Slovenija ureja pridobitev in izgubo državljanstva po rodu, poroki in posvojitvi. Poleg tega rešuje izgubo slovenskega državljanstva zaradi drugih razlogov, kot tudi obnovo državljanstva.
(2) Republika Slovenija določa minimalne standarde za naturalizacijo tujcev s strani dežel in izdaja dovoljenja za naturalizacijo.
(3) Republika omogoča naturalizacijo oseb otrok brez državljanstva.

Člen 41 Uveljavljanje političnih pravic
(1) Republika Slovenija ureja uveljavljanje političnih pravic v državnih zadevah, dežele urejajo uresničevanje teh pravic v deželnih in občinskih zadevah.
(2) Politične pravice se uveljavljajo v kraju stalnega prebivališča. Republika Slovenija in dežele lahko predvidijo izjeme.
(3) Nihče ne sme izvajati svojih političnih pravic v več kot eni deželi.
(4) Dežele lahko določijo, da novi prebivalci uveljavljajo svoje politične pravice v deželni in občinski zadevi šele po čakalni dobi do treh mesecev po spremembi njihovega stalnega prebivališča.

Člen 42 Slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini
(1) RS podpira odnose med slovenskimi državljani s stalnim prebivališčem v tujini, kakor tudi njihove odnose s Slovenijo. RS lahko podpira organizacije, ki opravljajo ta cilj.
(2) RS sprejme pravila o pravicah in dolžnostih Slovenskih državljanov v tujini, zlasti v zvezi z izvajanjem političnih pravic na državni ravni, s služenjem vojaškega ali nadomestnega roka ter v zvezi z blaginjo in socialno varnostjo.

Poglavje 3 Socialni cilji

Člen 43 Splošne določbe
(1) RS in njene dežele poleg osebne odgovornosti in zasebne pobude, dejavno skrbijo za izvajanje naslednjih dogovorov:
a. vsaka oseba je deležna socialne varnosti;
b. vsaka oseba prejema nujno nego za ohranjanje svojega zdravja;
c. družine kot skupnosti odraslih in otrok so zaščitene in podpirane;
d. delavci se lahko preživijo z delom v ustreznih razmerah;
e. ljudje brez stanovanja lahko najdejo zase in za svojo družino primerno stanovanje po sprejemljivih pogojih;
f. otroci in mladostniki ter delovno sposobno prebivalstvo se lahko dodatno izobražujejo in usposabljajo v skladu s svojimi sposobnostmi;
g. otroke in mladostnike se v njihovem razvoju spodbuja, da postanejo samostojne in družbeno odgovorne osebe in se jih podpira pri njihovi socialni, kulturni in politični integraciji.
(2) RS in dežele si prizadevajo, da je vsaka oseba zavarovana proti ekonomskim posledicam starosti, invalidnosti, bolezni, nesreč, brezposelnosti, materinstva, sirotnosti in vdovstva.
(3) RS in dežele skušajo doseči družbene cilje v okvirju svojih ustavnih pristojnosti in s sredstvi, ki so jim na voljo.
(4) Iz socialnih ciljev ni mogoče izvajati neposrednih terjatev do državnih subvencij.

3 Republika, dežele in lokalne skupnosti

Poglavje 1 Povezava med republiko in deželami

1.Del - Naloge republike in dežel

Člen 44 Naloge republike
Republika Slovenija izpolnjuje naloge, dodeljene z ustavo.

Člen 45 Naloge dežel
Dežele si zastavljajo cilje in določajo naloge, ki jih opravljajo v okviru svojih pristojnosti.

Člen 46 Načela dodeljevanja in izpolnjevanja državnih funkcij
(1) Republika prevzema le naloge, katerih dežele ne morejo opravljati ali ki zahtevajo enotno ureditev s strani republike.
(2) Kolektivno telo, ki ima koristi od javne službe, nosi stroške samo.
(3) Kolektivno telo, ki krije stroške javne službe odloča o naravi te storitve.
(4) Dostop do osnovnih storitev mora biti na voljo vsem na primerljiv način.
(5) Državne funkcije se morajo izpolnjevati učinkovito in v skladu z zahtevami.

2.Del - Sodelovanje med republiko in deželami

Člen 47 Načela
(1) Republika in dežele se medsebojno podpirajo in sodelujejo pri izpolnjevanju svojih obveznosti.
(2) Republika in dežele so se dolžne medsebojno podpirati in pomagati.
Pomagajo si na upravnem in sodnem področju.
(3) Spori med deželami ali med deželami in republiko se, kolikor je mogoče, rešujejo s pogajanji ali mediacijo.

Člen 48 Sodelovanje pri odločitvah republike
(1) Dežele v skladu z ustavo sodelujejo pri odločanju republike, zlasti v zvezi z zakonodajo.
(2)Republika pravočasno in izčrpno obvešča dežele o svojih projektih in si pridobi njihovo mnenje, kadar gre za njihove interese.

Člen 49 Izvajanje državnih zakonov
(1) Dežele izvajajo državne zakone v skladu z ustavo in zakonodajo.
(2) Republika in dežele se lahko dogovorijo, da določene programe v namene izvajanja državnih zakonov finančno podpira republika.
(3) Republika ne posega v pravice dežel in upošteva njihove posebnosti.

Člen 50 Neodvisnost dežel
(1) Republika ohrani samostojnost dežel.
(2) Republika prepušča deželam samostojne funkcije in spoštuje njihovo organizacijsko samostojnost. Deželam prepušča dovolj finančnih sredstev in prispeva k zagotavljanju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnjevanje njihovih nalog.

Člen 51 Pogodbe med deželami
(1) Dežele lahko sprejmejo pogodbe o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo skupne organizacije in ustanove. Še zlasti je dobrodošlo sodelovanje pri izpolnjevanju nalog regionalnega pomena.
(2) Republika sodeluje z deželami v okviru svojih pristojnosti.
(3) Pogodbe med deželami ne smejo biti v nasprotju z ustavo ali s pravicami v drugih deželah. Republika mora biti o pogodbah med deželami obveščena.
(4) Dežele lahko s pogodbami imenujejo medkrajevna telesa za izvajanje pogodbe med deželami, vključno z izdajo predpisov:
a. če je bila pogodba sprejeta v skladu z ustavo;
b. če pogodba jasno določa temeljne naloge telesa.

Člen 52 Prednost in spoštovanje državne zakonodaje
(1)Dežele sprejemajo predpise v skladu z ustavo in s sprejeto državno zakonodajo.
(2)Republika skrbi za spoštovanje državnih zakonov v deželah.

3.Del - Lokalne skupnosti

Člen 53 Splošne določbe
(1) Avtonomija lokalnih skupnosti je zagotovljena in jo morajo pisci predpisov v deželah upoštevati.
(2) Republika mora pri svojih dejavnostih upoštevati morebitne posledice za lokalne skupnosti.
(3) Pri tem se upošteva poseben položaj mest, strnjenih naselij in naravnih parkov.

4.Del - Jamstva republike

Člen 54 Deželne ustave
(1)Vsaka dežela lahko sprejme svojo demokratično ustavo, ki jo potrdi večina prebivalcev, ter jo večina prebivalcev lahko tudi spremeni.
(2) Republika mora spoštovati in jamčiti za deželne ustave, v kolikor niso v nasprotju z državno ustavo.

Člen 55 Dežele in njihova ozemlja
(1) Republika varuje obstoj in ozemlja dežel
(2) Za spreminjanje dežel je potrebno soglasje prizadetega prebivalstva v prizadetih deželah.
(3) Za spreminjanje ozemlja med deželami je potrebno soglasje prizadetega prebivalstva v prizadetih deželah kot tudi odobritev državnega zbora v obliki državnega odloka.
(4) Popravki meja med deželami se lahko izvedejo s pogodbo med deželami, v kolikor je prizadeto lokalno prebivalstvo s tem soglasno.

Poglavje 2 Pristojnosti

1.Del - Odnosi z drugimi državami

Člen 56 Odnosi s tujino
(1) Odnosi s tujino so v pristojnosti republike.
(2) Republika se zavzema za neodvisnost Slovenije in njeno blagostanje; republika spodbuja pomoč ogroženim in revnim ljudem ter manj razvitim deželam po svetu, spoštovanje človekovih in živalskih pravic in podporo vladavini ljudstva, mirno sožitje narodov, kakor tudi ohranjanje narave, naravnih virov in ljudskih izročil.
(3) Republika upošteva pristojnosti dežel in spoštuje njihove interese.

Člen 57 Sodelovanje dežel pri odločanju o zunanji politiki
(1) Dežele sodelujejo pri pripravi odločitev zunanje politike, ki vplivajo na njihove pristojnosti ali njihovih bistvenih interesov.
(2) Republika pravočasno in celovito obvešča dežele in jih prosi za njihovo mnenje.
(3) Mnenja dežel si zaslužijo posebno pozornost republike, če so dežele prizadete v svojih pristojnosti. V tem primeru dežela ustrezno sodeluje v mednarodnih pogajanjih.

Člen 58 Odnosi med deželami in tujimi državami
(1) Dežele sklepajo s tujimi državami pogodbe v okvirju in ustrezno s svojimi pristojnostmi.
(2) Te pogodbe ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo in interesi republike niti s pravicami drugih dežel. Pred sklenitvijo pogodbe mora dežela o tem obvestiti republiko.
(3) Dežele lahko neposredno občujejo s podrejenimi tujimi organi, v drugih primerih vodi odnose dežel s tujimi državami republika.

2.Del - Varnost, Narodna in civilna obramba

Člen 59 Varnost
(1) Republika in dežele zagotovljajo varnost države in varujejo prebivalstvo v okvirju svojih pristojnosti.
(2) Republika in dežele medsebojno usklajujejo svoja prizadevanja na področju notranje varnosti.

Člen 60 Vojska
(1) Slovenija ima vojsko. Vojska je organizirana po načelih obvezne vojaške službe in teritorialne obrambe.
(2) Vojska prispeva k ohranjanju miru in varnosti prebivalstva tako, da učinkovito varuje prebivalce in državo pred vojaškimi napadi ter pomaga civilnim ustanovam pri reševanju izrednih okoliščin ter strateških ciljev, povezanih z ohranjanjem zdrave narave in družbe. Zakon lahko določi dodatne naloge.
(3) Uporaba vojske je v pristojnosti republike. Načeljuje ji general.

Člen 61 Služenje vojaškega ali nadomestnega roka
(1) Vsak moški državljan republike Slovenije ima obveznost služenja vojaškega ali nadomestnega roka oziroma obiskovanja izobraževalnih tečajev s področja poznavanja ustave, vožnje avtomobila, prve pomoči, samoobrambe ter preživetja v naravi, ter sodelovanja oziroma povezave z lokalno organizirano civilno zaščito. Vojaški ali nadomestni rok lahko vključuje tudi delovne akcije na terenu.
(2) Državljanke republike Slovenije lahko služijo vojaški ali nadomestni rok prostovoljno.
(3) Republika sprejme pravila za pravično nadomestilo za izpad dohodka.
(4) Osebe, ki odslužijo vojaški ali nadomestni rok in so pri tem utrpele zdravstveno okvaro ali izgubile življenje, imajo pravico, da zase ali za svoje sorodnike pridobijo ustrezno podporo s strani republike.

Člen 62 Organizacija, navodila in oprema vojske
(1) Zakonodaja za vojsko kot tudi za opremo, organizacijo in poučevanje vojske, je v pristojnosti republike.
(2) Republika lahko prevzame vojaške objekte in naprave v deželah proti ustrezni odškodnini.

Člen 63 Civilna zaščita
(1) Zakonodaja na področju civilne zaščite ljudi in blaga pred posledicami oboroženih spopadov je v pristojnosti republike.
(2) Republika sprejme pravila o posredovanju civilne zaščite v primeru katastrof in izrednih razmer.
(3) Republika lahko moškim predpiše obvezno sodelovanje s civilno zaščito. Ženske sodelujejo prostovoljno.
(4) Republika sprejme pravila za pravično nadomestilo za izpad dohodka.
(5) Osebe, ki so v okvirju sodelovanja s civilno zaščito utrpele zdravstveno okvaro ali izgubile svoje življenje, imajo pravico zase ali za svoje sorodnike pridobiti ustrezno podporo s strani republike.

3.Del - Izobraževanje, raziskave in kultura

Člen 64 Slovenski izobraževalni prostor
(1) Republika in dežele, v okviru svojih pristojnosti, skupaj zagotovljajo visoko kakovost in dostopnost slovenskega izobraževalnega prostora. (2) Republika in dežele usklajujejo svoja prizadevanja in zagotovljajo svoje sodelovanje s skupnimi upravnimi telesi in drugimi ukrepi.
(3) Republika in dežele pri izvajanju svojih nalog zagotavljajo, da splošni in poklicni izobraževalni programi dosežejo enako priznanje v družbi.

Člen 65 Izobraževanje
(1) Šolski sistem je v pristojnosti dežel.
(2) Dežele zagotavljajo dostop do šole vsem otrokom. V šolah morajo imeti otroci dostop do različnega izobraževalnega materiala ter učiteljev in strokovnjakov različnih strok, pomembnih za samostojno in odgovorno življenje, vključno s praktičnim znanjem
a. sobivanja z naravo ter gojenja rastlin,
b. sporazumevanja z različno mislečimi, govorečimi in z živalmi,
c. poznavanja različnih duhovnih in ljudskih izročil, s poudarkom na domačih,
d. razvijanja znanstveno-kritičnega razmišljanja ter sposobnosti različnih samostojnih raziskav, ter predvsem
e. razvijanja samostojnosti ter odgovornosti za svoja dejanja in za svoje okolje.
(3) Obiskovanje šole ni obvezno. Otroci imajo pravico opravljanja izpitov iz izbranih predmetov na šolah. Izobraževanje v javnih šolah je brezplačno. Dežele zagotovijo ustrezno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami vsem otrokom in mladim s posebnimi potrebami do 20. leta starosti.
(4) Republika sprejme smernice za priznanja kvalifikacij oziroma njihovo usklajevanje s kvalifikacijami v tujini.
(5) Šolsko leto ni določeno. Šole se lahko držijo smrernic, program pa se prilagaja glede na interese staršev in otrok ter sposobnosti različnih učiteljev. Otroci oziroma njihovi starši lahko sami izbirajo učitelje glede na njihove ponujene programe.
(6) Republika predpiše obvezen zrelostni izpit, ki mora vsebovati zrel in smiseln teoretični in praktični del ter poznavanje ustave.
(7) Dežele sodelujejo pri pripravi zvezne zakonodaje o šolskem izobraževanju, ki vpliva na deželne odgovornosti in njihovo mnenje je treba upoštevati.

Člen 66 Strokovno izobraževanje
(1) Republika sprejme smernice za strokovno izobraževanje.
(2) Republika spodbuja zagotavljanje raznolike in dostopne palete programov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja.
(3) Stroka se ne sme ideološko opredeljevati ali sistematično prezirati konkurenčnih doktrin ter mora zagotavljati odprt prostor dialoga brez tabuiziranja določenih tematik.

Člen 67 Univerze
(1) Republika vodi tehnične univerze. Lahko tudi ustanovi, upravlja, ali podpira druge univerze in visokošolske ustanove.
(2) Republika podpira deželne univerze in lahko podpira tudi druge visokošolske ustanove.
(3) Republika in dežele so skupaj odgovorne za usklajevanje in zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu. Pri izpolnjevanju te odgovornosti se upošteva avtonomijo univerz in različnih teles, odgovornih zanje in zagotovlja enako obravnavo ustanov z enakimi funkcijami. (4) Za bolj učinkovito izpolnjevanje svojih dolžnosti sklenejo republika in dežele sporazume in prenesejo nekatere pristojnosti na skupna upravna telesa. Zakon določa načela, ki urejajo organizacijo in postopke za usklajevanje.
(5)Zagotovljena je akademska svoboda profesorjev in študentov.

Člen 68 Raziskave
Republika podpira raziskovanje in inovacije, še posebej takšne ki so usmerjene v ohranjanje zdravega okolja oziroma v izboljšanje ekološko degradiranega koolja.

Člen 69 Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Republika spodbuja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.

Člen 70 Statistika
(1) Republika zbira potrebne statistične podatke o stanju in razvoju prebivalstva, gospodarstva, družbe, izobraževanja, raziskav, prostora in okolja v Sloveniji.
(2) Republika sprejme pravila o usklajevanju in vodenju uradnih evidenc zaradi lažjega zbiranja podatkov.
(3) Zloraba statističnih podatkov je kazniva.

Člen 71 Podpora šolstva
(1) Republika sofinancira stroške dežel za štipendije in drugo pomoč pri usposabljanju. Lahko tudi spodbuja usklajevanje višine sredstev za pomoč pri usposabljanju in določi načela za izplačilo nepovratnih sredstev za izobraževanje.
(2) Poleg ukrepov dežel in ob upoštevanju avtonomije dežel v šolskih zadevah lahko republika izvaja svoje ukrepe za spodbujanje izobraževanja.

Člen 72 Izobraževanje otrok in mladostnikov
(1) Pri opravljanju svojih nalog, republika in dežele upoštevajo posebne razvojne in varstvene potrebe otrok in mladostnikov.
(2) Izvenšolsko delo z otroki in mladimi.podpira poleg ukrepov dežel tudi republika.

Člen 73 Šport
Republika spodbuja šport, še posebej športno vzgojo.

Člen 74 Kultura
(1) Na področju kulture so pristojne dežele
(2) Republika podpira prizadevanja nacionalnega interesa, predvsem raziskovanje in obnavljanje slovenske literature in literature, povezane s Slovenijo, ter skrb za slovenska izročila, narodne običaje, zgodovino, mitologijo, ljudsko umetnost in spodbujanje umetnosti, spoštovanja narave ter narodnih običajev in ljudskih posvetnih in duhovnih izročil, še posebej na področju izobraževanja.
(3) Pri opravljanju svojih nalog republika upošteva kulturno in jezikovno-narečno pestrost države.

Člen 75 Uradni jezik
Uradni jezik v Sloveniji je slovenski. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Člen 76 Film
(1)Republika spodbuja slovensko filmsko produkcijo in filmsko kulturo.
(2) Republika sprejme pravila, ki spodbujajo raznolikost in kakovost ponujenih kinematografskih del.

Člen 77 Verske skupnosti in država
Urejanje odnosov med verskimi skupnostmi in državo je v pristojnosti dežel.

4.Del - Okolje in prostorsko načrtovanje

Člen 78 Trajnostni razvoj
Republika in dežele si prizadevajo za vzpostavljanje trajno uravnoteženega odnosa z naravo, s poudarkom na njeni zmogljivosti obnavljanja med njeno uporabo s strani človeka.

Člen 79 Varstvo okolja
(1) Republika sprejme pravila za varovanje in zaščito ljudi in njihovega naravnega okolja pred onesnaževanjem ter škodljivimi ali motečimi posledicami onesnaževanja. Po potrebi v te namene omeji uporabo lužil in pralnih praškov, pesticidov, plastične embalaže in podobnih izdelkov, snovi ali kemičnih sredstev z veliko intenzivnostjo obremenjevanja okolja.
(2) Republika zagotavlja, da do takih škodljivih posledic v naravnem okolju ne pride. Stroške tovrstnega preprečevanja in odstranitev nosi povzročitelj.
(3) Izvajanje predpisov je v pristojnosti dežel, če zakone glede tega ne določa države.

Člen 80 Prostorsko načrtovanje
(1) Republika določa načela za določevanje poseljenih območij. Prostorsko načrtovanje je v pristojnosti dežel in služi za doseganje ustrezne in zmerne uporabe zemljišča in njegove poselitve.
(2) Republika dejavno podpira in usklajuje prizadevanja dežel na tem področju in z njimi sodeluje.
(3) Republika in dežele upoštevajo potrebe prostorskega načrtovanja med opravljanjem svojih nalog.
(4) Republika zagotavlja pravico do poselitve neposeljeih območij, če gre za način poselitve, ki omogoča minimalne bivanjske standarde ter ne obremenjuje ali minimalno obremenjuje okolje in se prebivalci ravnajo po ekoloških načelih ter bivajo na privatnem zemljišču z dovoljenjem lastnika ali s soglasjem občine. Dežele na podlagi objektivnih strokovnih analiz določijo občine in področja v njih, kjer je takšna poselitevna državni zemlji izven poseljenih območij mogoča.
(5) Vsak državljan oziroma družina, rodovna skupnost ali skupina državljanov ima pravico, da se na okolju prijazen način naseli začasno ali tudi trajno na neposeljenem območju v naravi s soglasjem lastnika ali občine, v kolikor ne obstajajo utemeljeni razlogi da bi takšno bivanje povzročalo neko očitno škodo.

Člen 81 Zemljemerstvo
(1) Državno zemljemerstvo je v pristojnosti republike.
(2) Republika izdaja predpise o uradnem zemljemerstvu.
(3) Republika lahko izda predpise o usklajevanju uradnih podatkov, ki se nanašajo na zemljišča.

Člen 82 Voda
(1) Zmerna uporaba vode je pravica vseh prebivalcev Slovenije. Pravico do dostopa do vode imajo tudi druga živa bitja. Pri uporabi vodnih virov je osnovno načelo varovanje okolja pred škodljivimi vplivi.
(2) Republika v okvirju svojih pristojnosti zagotavlja zmerno porabo in zaščito vodnih virov, ter obrambo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Republika določa načela za ohranjanje in odpiranje vodnih virov in druge posege v vodni krog v skladu z načeli trajnostnega razvoja in varovanja okolja.
(4) Republika sprejme pravila o varstvu voda, o zagotavljanju ustreznega zavarovanja odplak, o hidravličnih objektih, o varnosti jezov ter o ukrepih glede padavin.
(5) Dežele razpolagajo z vodnimi viri. Za uporabo vode lahko v okviru zvezne zakonodaje tudi zaračunajo dajatve, katere je mogoče nadomestiti z začasnim prostovoljnim delom, katerega dolžina ne sme ogrožati osnovnega bivanja prostovoljnega delavca. Republika ima pravico do uporabe vode za prevoz svojih podjetij, za kar mora deželi plačati dajatve in odškodnine.
(6) Glede pravic v zvezi z mednarodnimi vodnimi viri in z njimi povezanimi dajatvami se republika odloča po posvetovanju s prizadetimi deželami.
(7) Pri izpolnjevanju svojih nalog mora republika upoštevati mnenje dežel, kjer voda izvira.

Člen 83 Gozdovi
(1) Dostop do gozdov kot naravne dobrine je prost in zmerno nabiranje gozdnih sadežev in rastlin za osebno rabo se zaradi blagodejnih učinkov na zdravje spodbuja.
(2) Republika zagotavlja izpolnjevanje varnostnih, gospodarskih in blagodejnih funkcij gozda.
(3) Republika določa načela za varstvo gozdov.
(4) Republika sprejema ukrepe za ohranjanje gozda.

Člen 84 Narava in kulturna dediščina
(1) Varstvo narave in kulturne dediščine sta v pristojnosti dežel.
(2) Republika pri izpolnjevanju svojih nalog preučuje zahteve za zavarovanje naravne in kulturne dediščine. Republika varuje razglede, območja in kraje, zgodovinske, naravne in kulturne znamenitosti in jih ohranja nedotaknjene, če je to v javnem interesu.
(3) Republika podpira prizadevanja za varstvo narave in kulturne dediščine, ter lahko s pogodbo ali z razlastitvijo, pridobi ali zavaruje objekte državnega pomena.
(4) Republika sprejme pravila o varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter za ohranitev njihovih habitatov v naravnem okolju. Republika ščiti ogrožene vrste pred izumrtjem.
(5) Mokrišča so zaščitena zaradi posebne lepote in državnega pomena. V njem ni dovoljeno graditi nobenih objektov, niti ni dovoljeno kakorkoli spreminjati tal. Izjeme so objekti, ki so namenjeni ohranjanju že od nekdaj obstoječega kmetijstva na območju mokrišč.

Člen 85 Ribolov in lov
(1) Republika določa načela o ribolovu in lovu, zlasti v smislu ohranitve raznolikosti vrst rib, divje živečih sesalcev in ptic.
(2) Odstrel živali se ne ureja pavšalno, temveč vedno samo konkretno za določene živali in mora biti strokovno upravičen (zaradi nedvoumne neposredne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi ali . Vsak odstrel vsake konkretne živali je potrebno smiselno upravičiti v skladu z zakonodajo, torej z očitno in nedvomno nevarnostjo za zdravje in življenje ljudi ali živali, ki jo predstavlja določena žival zaradi agresije ali bolezni in tega ni mogoče preprečiti na drug način.

Člen 86 Zaščita živali
(1) Divje živali imajo pravico do nemotenega življenja v svojem naravnem okolju. S človekom lahko bivajo le izjemoma, in sicer, če gre za živali, ki že vse življenje živijo v ujetništvu in/ali v naravi ne bi preživele ali če gre za posebno navezanost živai na določenega človeka ali ljudi zaradi izjemnih okoliščin.
(2) Človek ima pravico, da pomaga divjim živalim, če se znajdejo v situacijskih ali zdravstvenih težavah, vendar dela to na lastno odgovornost in le, če se žival temu ne upira.
(2) Tudi domače živali imajo pravico do dostojnega življenja in zdravega okolja ter do dostopa do narave. Če po spletu okoliščin domača žival začne bivati v naravi, ne da bi koga ogrožala, se ji prizna pravico do nemotenega življenja v naravi, kot bi bila divja žival. Človek jo lahko posvoji nazaj samo v primeru, da se žival temu ne upira, in take živali ne sme uporabiti za prehrano.
(3) Mučenje živali je prepovedano. Tudi izvajanje poskusov na živalih ni dovoljeno. Medicinski posegi v živali niso dovoljeni brez izrecnega pristanka oziroma prošnje lastnika ali skrbnika.
(4) Za živali je odgovoren njihov lastnik ali skrbnik, ki odloča o zdravstvenih ukrepih in postopkih, razen v primeru vzreje za prehransko verigo ali v nujnih primerih, kjer gre za neposredno ogroženost.
(5) Ubijanje živali ne sme biti za njih boleče ali mučno in je dopuščeno le iz medicinskih ali nujnih varnostnih razlogov ter v namene prehrane.
(6) Republika sprejme pravila o zaščiti živali. Republika ureja zlasti:
a. vodenje in skrb za živali;
b. uporabo živali;
c. uvoz živali in živalskih proizvodov;
d. trgovino in primeren prevoz živali;
e. humano usmrtitev živali v nujnih primerih ali zaradi prehrane.
(6) Izvajanje predpisov je v pristojnosti dežel, če zakon kot izvajalca ne določa republike.

5.Del - Javna dela in Prevoz

Člen 87 Javna dela
Republika lahko v interesu celotne države ali večjega dela države oblikuje in izvaja javna dela ali podpira njihovo ustanovitev.

Člen 88 Cestni promet
(1) Republika sprejme pravila o cestnem prometu.
(2) Republika izvaja nadzor nad cestah državnega pomena, lahko tudi določi, katere tranzitne ceste morajo ostati odprte za promet. Nadzor prometa ne sme motiti vožnje voznikov in udeležencev v prometu, ki vozijo ali se udeležujejo prometa po prometnih pravilih.
(3) Uporaba javnih cest je brezplačna. Državni zbor lahko dovoli začasne izjeme.

Člen 89 Državne avtoceste
(1) Republika zagotavlja vzpostavitev mreže nacionalnih avtocest in uporabe teh cest.
(2) Republika gradi, vodi in vzdržuje državne ceste ter za vse to nosi stroške. To nalogo lahko delno prenese na javne ali zasebne ustanove.

Člen 90 Tranzitni promet
(1) Republika varuje državni prostor pred negativnimi vplivi tranzitnega prometa. Republika omejuje, ureja in preusmerja promet na način, ki ni škodljiv za ljudi, živali in rastline ter njihovo okolje.
(2) Tovorni tranzit od meje do meje se prevaža po železnici. Izvršni svet sprejme potrebne ukrepe. Izjeme so dopustne le, če so neizogibne. Prav tako morajo biti določene z zakonom.
(3) Zmogljivosti tranzitnih poti se ne sme povečevati. Izvzete iz te omejitve so obvozne poti, ki sproščajo tranzitni promet.

Člen 91 Dajatve za promet težkih tovornih vozil
(1) Republika lahko zaračuna dajatev na težki tovorni promet, odvisno od moči motorja ali porabe, v kolikor gost promet povzroča javne stroške, ki niso zajeti v druge službe ali v drugih dajatvah.
(2) Čisti prihodki od dajatev se uporabljajo za pokrivanje stroškov v zvezi s cestnim prometom.
(3) Dežele imajo delež od čistih prihodkov. Deleži se izračunajo z upoštevanjem posebnih učinkov dajatev na gorskih območij in na odročnih področjih.

Člen 92 Dajatve na porabo pogonskega goriva in druge prometne dajatve
(1) Republika zaračuna davek na porabo neekoloških motornih goriv.
(2) Republika določi dajatve za uporabo avtocest s strani motornih in priklopnih vozil, ki so dolžna plačevati pristojbine za težka vozila, če za pogon uporabljajo neekološka goriva.
(3) Republika porabi polovico čistih prihodkov od davka na porabo vseh pogonskih goriv, z izjemo letalskih goriv in čiste prihodke od avtocestnih dajatev za naslednje naloge in stroške v zvezi s cestnim prometom:
a. gradnja, vzdrževanje in upravljanje avtocest;
b. ukrepi za izboljšanje prometne infrastrukture v mestih in mestnih območij;
c. stroški za glavne ceste;
d. stroški zaščitnih objektov za preprečevanje naravnih nesreč in ukrepov za zaščito okolja in podeželja pred učinki cestnega prometa;
e. splošni stroški dežel za ceste, odprte za motorna vozila;
(4) Republika porabi polovico čistih prihodkov od davka na porabo letalskih goriv za naslednje naloge in stroške v zvezi z zračnim prometom: a. stroški za okoljevarstvene ukrepe, potrebne zaradi zračnega prometa;
b. stroški za ukrepe, ki zagotavljajo visoko strokovno raven varnosti v zračnem prometu.
(4) Če ta sredstva ne zadoščajo za izvajanje nalog in stroškov v zvezi s cestnim in zračnim prometom, lahko republika zviša dajatve na porabo neekoloških goriv.

Člen 93 Železniški promet ter druga prometna sredstva
Za železniški promet, žičnice, navigacijo, letalstvo in potovanja v vesolje je pristojna republika.

Člen 94 Pešpoti in pohodniške poti
(1) Republika določa načela glede mrež pešpoti in pohodniških poti.
(2) Republika podpira in usklajuje ukrepe dežel za vzpostavljanje in vzdrževanje mrež pešpoti.
(3) Pri izpolnjevanju svojih nalog je republika pozorna na pešpoti in pohodniške poti in nadomešča poti ki jih je treba opustiti.

6.Del - Energija in komunikacije

Člen 95 Energetska politika
(1) V okvirju svojih pristojnosti si republika in dežele prizadevajo za zadostno količino, raznolikost in zanesljivost, varnost, gospodarnost in še posebej okoljsko neoporečnost oskrbe z energijo ter gospodarno in racionalno rabo energije.
(2) Republika podpira uporabo domačih in obnovljivih virov energije ter gospodarno in racionalno porabo energije.
(3) Republika sprejme pravila o porabi energije za rastline, vozila in naprave. Republika spodbuja razvoj energetskih raziskav, zlasti na področju varčevanja z energijo in obnovljivih virov energije.
(4) Ukrepi v zvezi s porabo energije v stavbah so v pristojnosti dežel.
(5) Pri svoji energetski politiki republika upošteva interese in cilje dežel, lokalnih skupnosti in gospodarstva; preučuje razmere v posameznih območjih in omejitve ekonomske sprejemljivosti. (6) Odplačevanje stroškov za energijo je zasebnikom omogočeno s prostovoljnim delom pri energetskem javnem podjetju, katerega trajanje ne sme ogrožati njegovega / njenega poklicnega in družinskega življenja.

Člen 96 Jedrska energija
Republika je odgovorna za neoporečno delovanje jedrske elektrarne, dokler ta deluje, oziroma jo varno zapreti v predvidenem času ali prej, če se za to odločijo prebivalci, pri čemer je posebno pozornost treba posvetiti lokalnim prebivalcem. Nobenih drugih jedrskih blokov ni dovoljeno graditi, razen, če gre za dokazano okoljsko neoporečne programe, ki ne predstavljajo nikakršne radioaktivne nevarnosti in ne proizvajajo nobenih radioaktivnih odpadkov.

Člen 97 Prenos energije
(1) Republika v dogovoru s deželami sprejme predpise o prenosu in oskrbi z električno energijo.
(2) Zakonodaja o plinovodih za prevoz tekočih ali plinastih goriv je v pristojnosti republike.
(3) Republika spodbuja samooskrbo z elektriko in gradnjo malih hišnih elektrarn.

Člen 98 Poštne in telekomunikacijske storitve
(1) Poštne in telekomunikacijske storitve so v pristojnosti republike.
(2) Republika zagotavlja zadostne in primerno ovrednotene osnovne poštne in telekomunikacijske storitve v vseh območjih države. Cene so določene v skladu z enotnimi načeli.
(3) Odplačevanje stroškov za telekomunikacijske storitve je zasebnikom omogočeno s prostovoljnim delom pri telekomunikacijskem javnem podjetju.

Člen 99 Radio in televizija
(1) Radio in televizija, kot tudi druge oblike produkcije in razširjanja informacij na področju javnih telekomunikacij so v pristojnosti države, ki spodbuja dostopnost različnih virov informacij in možnost predstavitve različnih stališč različnih družbenih skupin javnosti
(2) Radio in televizija morata prispevati k izobraževanju in razvoju kulture, prostemu oblikovanju mnenja in zabavi. Upoštevati morata posebnosti države in potrebe dežel. Dogodke morajo predstaviti nepristransko in poskrbeti za predstavitev raznolikosti mnenj.
(3) Zagotovljena je neodvisnost radia in televizije ter samostojnost pri organizaciji programa.
(4) Upoštevati je treba okoliščine in vlogo drugih medijev, zlasti tiska.
(5) Pritožbe glede programa se lahko predložijo neodvisnemu organu.

7.Del - Gospodarstvo

Člen 100 Načela gospodarskega reda
(1) Republika in dežele se ravnajo po načelu gospodarske svobode.
(2) Republika in dežele varujejo interese slovenskega državnega gospodarstva in z zasebnim gospodarskim sektorjem prispevajo k blagostanju in h gospodarski varnosti prebivalstva.
(3) V okvirju svojih pristojnosti republika in dežele skrbijo za splošno ugodne pogoje za zasebni sektor gospodarstva.
(4) Odstopanja od načela ekonomske svobode, predvsem ukrepi za konkurenco, so dovoljena samo, če so v skladu z ustavo ali so sprejeta zaradi izključnih pravic dežel.

Člen 101 Zasebna gospodarska dejavnost
(1) Republika sprejme pravila o opravljanju zasebne gospodarske dejavnosti.
(2) Republika omogoči enotno slovensko gospodarsko območje. To zagotavlja, da lahko osebe, ki imajo znanstveno izobrazbo, državno ali deželno spričevalo, opravljajo svoj poklic po vsej Sloveniji.

Člen 102 Politika konkurenčnosti
(1) Republika sprejme pravila proti ekonomsko ali socialno škodljivim posledicam monopolov, kartelov in drugih omejitev konkurence.
(2) Republika sprejme ukrepe:
a. proti zlorabam cen s strani tržno močnih podjetij in organizacij zasebnega ali javnega prava;
b. proti nelojalni konkurenci.

Člen 103 Varstvo potrošnikov
(1) Republika sprejema ukrepe za varstvo potrošnikov.
(2) Republika odloča o pravnih sredstvih, ki so na voljo potrošniškim organizacijam. Na področju državne zakonodaje glede varstva proti nelojalni konkurenci morajo te organizacije uživati enake pravice kot strokovna in gospodarska združenja.
(3) Dežele določijo spravni postopek ali preprost in hiter sodni postopek za primere pod določeno vrednostjo predmeta spora. Republiški izvršni svet določa omejitve vrednosti v sporu.

Člen 104 Bančništvo in zavarovalništvo
(1) Republika sprejme pravila o bankah in delniških borzah; pri tem mora upoštevati posebne naloge in položaj deželnih bank.
(2) Republika podpira in omogoča ustanavljanje bank z brezobrestnimi posojili in brezgotovinskih zavarovalnic na podlagi dogovora o prostovoljnem delu.
(3) Republika sprejme pravila o finančnih storitvah na drugih področjih.
(4) Republika sprejme pravila o zasebnem zavarovanju.

Člen 105 Denarna politika
(1) Državni denar in valuta sta v pristojnosti republike, ki ima eksluzivno pravico tiskati državne bankovce in kovance.
(2) Banka Slovenije vodi kot neodvisna centralna banka valutno politiko, ki deluje v splošnem interesu države, upravljana je s sodelovanjem in pod nadzorom republike.
(3) Banka Slovenije mora hraniti dovolj finančnih rezerv iz svojega dobička, vsaj polovico teh rezerv je treba zagotoviti v zlatu, platini ali srebru.
(4) Od čistega dobička Banke Slovenije gresta vsaj dve tretjini k deželam.
(5) Dežele lahko tiskajo svoj vzporedni denar za lokalne potrebe v obliki bankovcev ali kovancev. Enako lahko v skladu z lokalnim interesom in potrebami naredijo tudi lokalne skupnosti. Menjalne tečaje določi ustanova, ki jih natiska, ureja pa jih svobodni trg.
(6) V Sloveniji se lahko uporablja tudi tuj denar, izjemoma je to dopuščeno tudi državnim ustanovam, v kolikor to ne ogroža finančne stabilnosti države. Omejitve tujih valut zaradi posebnih okoliščin so v pristojnosti republike.

Člen 106 Pravilnik o gospodarskem razvoju
(1) Republika sprejme ukrepe za zagotovitev uravnoteženega gospodarskega razvoja, zlasti za preprečevanje in boj proti brezposelnosti in inflaciji.
(2) Republika preučuje gospodarski razvoj posameznih državnih območij. Sodeluje s deželami in z gospodarstvom.
(3) V sistemu financiranja in kreditov v zunanji trgovini ter v javnih financah se mora republika držati načela gospodarske svobode, dopustne so izjeme zaradi posebnih razmer.
(4) Republika, dežele in lokalne skupnosti morajo pri svojih dohodkovni in odhodkovni politiki upoštevati gospodarski položaj. (5) Republika lahko zaradi stabilizacije gospodarstva začasno zaračuna dodatne dajatve na državne dajatve ali odobri popust. Tako pridobljena sredstva se zadržijo; po sprostitvi se neposredne dajatve povrnejo individualno, posredne dajatve pa se uporabijo za dodelitev popustov ali za zagotavljanje delovnih mest.
(6) Republika lahko zaveže podjetja, naj si uredijo določbe o zaposlitvenih rezervah, v te namene odobri davčne ugodnosti in lahko k davčnim ugodnostim zaveže tudi dežele. Po sprostitvi rezerv, korporacije svobodno odločajo o njihovi uporabi v okviru pravnega namena uporabe.

Člen 107 Zunanja trgovina
(1) Republika ščiti interese slovenskega gospodarstva v tujini.
(2) V posebnih primerih lahko republika sprejme ukrepe za zaščito domačega gospodarstva. Če je potrebno, lahko odstopajo od načela gospodarske svobode.

Člen 108 Dobava osnovnih dobrin in storitev
(1) Republika zagotavlja zalogo nujnega blaga in storitev v primeru energetske politike ali vojne grožnje, ali v primeru občutnega pomanjkanje, ki ga gospodarstvo ne more samo po sebi preprečiti. Sprejme previdnostne ukrepe.
(2) Republika, če je to potrebno, odstopi od načela gospodarske svobode.

Člen 109 Strukturna politika
Republika lahko podpira gospodarsko ogrožena območja, kot tudi spodbuja gospodarske panoge in poklice, če razumni ukrepi samopomoči ne zadoščajo za zagotovitev njihovega obstoja. Republika lahko, če je to potrebno, odstopa od načela gospodarske svobode.

Člen 110 Kmetijstvo
(1) Republika jamči, da kmetijski pridelki prek trajne in tržno usmerjene proizvodnje znatno prispevajo:
a. k zagotavljanju preskrbe prebivalstva;
b. k ohranjanju naravnih temeljev življenja in spodbujanja podeželja;
c. k decentralizirani poselitvi države.
(2) Družinam, skupnima, rodovnim skupnostim ali posameznikom, ki nimajo zemljišča za obdelovanje, ne sredstev za nakup ali najem zemljišča, pa bi ga za lastne potrebe želeli obdelovati v skladu z načeli varovanja narave in trajnostne pridelave, je omogočen brezplačen najem ustreznega neobdelanega državnega kmetijskega zemljišča v bližini kraja bivanja ali po dogovoru. Dodeljevanje zemljišč je v pristojnosti dežel.
(3) Poleg razumne kmetijske samopomoči in odstopanja od načela gospodarske svobode v izjemnih primerih republika spodbuja podeželne projekte upravljanja tal.
(4) Republika usklajuje ukrepe na tak način, da kmetijstvo lahko izpolnjuje svoje večnamenske naloge. Še zlasti ima naslednje pristojnosti in naloge:
a. Dopolnjevanje podeželnih prihodkov z neposrednimi plačili, za namene doseganja primernega nadomestila za izkazane rezultate, pod pogojem da gre za ekološko kmetijo;
b. Spodbujanje naravi, okolju in živalim prijaznih proizvodnih oblik z ekonomsko vrednimi spodbudami;
c. Sprejemanje pravil glede izjav o poreklu, kakovosti, načinu proizvodnje in načinu predelave za proizvodnjo živil;
d. Varovanje okolja pred oslabitvami zaradi uporabe gnojil, kemikalij in drugih pomožnih snovi;
e. Spodbujanje kmetijskega razvoja, svetovanja in izobraževanja v smeri sonaravnega in trajnostno naravnanega kmetijstva, ter pomoč pri investicijah;
f. Sprejemanje pravil o konsolidaciji kmečkih posestev.
(5) Vlaganje zato namenjenih sredstev in splošnih državnih sredstev v kmetijstvo.

Člen 111 Alkohol
Zakonodaja o proizvodnji, uvozu, rafiniranja in prodaje žganih tekočin je v pristojnosti države. Republika mora upoštevati tudi škodljive učinke uživanja alkohola.

Člen 112 Igre na srečo
(1) Zakonodaja o igrah na srečo in loterij je v pristojnosti države.
(2) igralnice in podjetja z igrami na srečo potrebujejo za svojo ustanovitev koncesijo s strani republike. Republika upošteva regionalne razmere in nevarnosti iger na srečo.
(3) Republika predpiše dajatve za igre na srečo, odvisno od donosa; dajatve ne smejo presegati 80 odstotkov bruto donosa iger na srečo iz podjetja igralnic.
(4) Za licenco igralnih avtomatov z možnostjo dobička so pristojne dežele.

Člen 113 Orožje in vojaški material
(1) Republika sprejme pravila proti zlorabi orožja, pripomočkov za orožje, opreme in streliva.
(2) Sredstev za množično uničevanje ni dovoljeno vnašati na ozemlje Slovenije.
(3) Republika sprejema predpise za proizvodnjo, pridobivanje, distribucijo, uvoz, izvoz in tranzit vojaškega materiala.

8.Del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje

Člen 114 Spodbujanje gradnje in lastništva stanovanja
(1) Republika spodbuja gradnjo stanovanjskih hiš, pridobivanje stanovanja in hišne lastnine za osebne potrebe zasebnih oseb, kakor tudi aktivnosti lastnikov zgradb in organizacij, ki se ukvarjajo z gradnjo javnih stanovanj.
(2) Republika spodbuja predvsem oživljanje starih spomeniško zavarovanih stanovanjskih enot, propadajočih enot, enot v odročnih krajih in enot v skladu s smernicami ustanove, pristojne za spomeniško varstvo.
(3) Republika spodbuja racionalizacijo in zmanjšanje cen gradnje stanovanj ter zmanjšanje stroškov stanovanja.
(4) Republika lahko sprejme pravila za gradnjo stanovanj in racionalizacijo gradenj v namene gradnje stanovanj.
(5) Republika pri tem upošteva predvsem interese družin in starejših, oseb v stiski in invalidnih oseb.

Člen 115 Lastniki in najemniki
(1) Republika sprejema pravila proti zlorabam pri oddaji in najemanju stanovanj, namreč pred zlorabami najemniških in zakupnih odnosov, najemnin, odpovednega roka in podaljševanja rokov.
(2) Republika lahko sprejme pravila o splošno zavezujoči izjavi o okvirnem najemniškem sporazumu. Da bi lahko bili razglašeni za splošno veljavne, morajo ti sporazumi upoštevati zakonite interese manjšin in regionalnih značilnosti ter spoštovati načelo enakosti pred zakonom.

Člen 116 Delo
(1) Republika sprejme pravila:
a. o varstvu delavcev;
b. o razmerju med zaposlenimi in delodajalci, zlasti glede usklajevanja operativnih in poklicnih zadev.
c. o službi za zaposlovanje;
d. o splošno zavezujočem učinku kolektivne pogodbe
(2) Kolektivne pogodbe se lahko razglasi za splošno veljavne, če primerno predstavljajo legitimne manjšinske deleže in regionalne razlike ter upoštevajo načelo enakosti pred zakonom in svobodo koalicije.
(3) 1. maj je državni praznik. V delovnem pravu je enak nedelji, in je plačan.

Člen 117 Brezpogojni osnovni dohodek
(1)Republika skrbi za vpeljavo brezpogojnega osnovnega dohodka
(2) Osnovni dohodek mora celotnemu prebivalstvu omogočati človeka vredno bivanje in sodelovanje v javnem življenju.
(3) Brezpogojni osnovni dohodek, še posebej financiranje in višino, ureja zakon.

Člen 118 Socialna varnost za starejše, ovdovele in hendikepirane osebe
(1) Republika sprejme ukrepe za zadostno oskrbo starejših, ovdovelih in hendikepiranih. Ta sloni na treh temeljih, in sicer na državnem zavarovanju za starejše, ovdovele in hendikepirane, na pokojninsken načrtu zaposlenih in na osebni preventivi.
(2) Republika zagotavlja, da lahko državno zavarovanje za starejše, ovdovele in hendikepirane ter pokojninski načrti zaposlenih neprekinjeno izpolnjujejo svoj namen.
(3) Republika lahko naloži deželam, da zavarovanje za starejše, ovdovele in hendikepirane ter pokojninske načrte zaposlenih oprosti dajatev, ter omogoči zavarovanim osebam in njihovim delodajalcem davčno olajšavo pri njihovih prispevkih in zahtevkih.
(4) Republika v sodelovanju s deželami spodbuja zasebna zavarovanja in sicer z ukrepi na področjih davčne in lastninske politike.

Člen 119 Zavarovanja za starejše, ovdovele in hendikepirane
(1) Republika sprejme pravila zavarovanju za starejše, ovdovele in hendikepirane
(2) Republika se pri tem ravna po naslednjih načelih:
a. Zavarovanje je obvezno. Zagotavlja denarne in nedenarne koristi.
b. Pokojnine morajo ustrezno kriti osnovne življenjske stroške.
c. Maksimalne pokojnine znašajo največ znesek v višini dveh minimalnih pokojnin.
d. Pokojnine se morajo ustrezno prilagajati spreminjanju cen.
(3) Zavarovanje se plačuje:
a. s prispevki zavarovancev, pri čemer delodajalci plačajo polovico prispevkov za svoje zaposlene;
b. s subvencijami republike.
(4) Subvencije republike znašajo največ polovico izdatkov.
(5) Subvencije republike se bodo v prvi vrsti financirale iz neto prihodkov od davka na tobak, davka na destilirane alkoholne pijače, in davka na prihodke iz poslovanja igralnic.
(6) Republika in dežele plačajo dodatna sredstva osebam, katerih osnovni življenjski stroški niso kriti z zavarovanjem za starejše, ovdovele in hendikepirane.
(7) Obseg dodatnih sredstev ter naloge in odgovornosti republike in dežel ureja zakon.

Člen 120 Vključevanje hendikepiranih oseb v družbo
(1) Republika z denarnimi in nedenarnimi sredstvi spodbuja enakopravno vključevanje v družbo oseb, ki imajo pravice do ugodnosti za hendikepirane. V te namene se lahko uporabijo sredstva iz zavarovanja za starejše, ovdovele in hendikepirane.

Člen 121 Pomoč za starejše in osebe s posebnimi potrebami
(1) Dežele zagotovijo pomoč in oskrbo na domu za starejše ljudi ter osebno asistenco za ljudi s posebnimi potrebami.
(2) Republika podpira prizadevanja v korist starejših in ljudi s posebnimi potrebami. V ta namen se lahko uporabijo sredstva iz zavarovanja za starejše, ovdovele in hendikepirane.

Člen 122 Pokojninski načrt za zaposlene
(1) Republika sprejme pravila o pokojninskih načrtih za zaposlene.
(2) Republika pri tem upošteva naslednja načela:
a. Pokojninski načrt za zaposlene skupaj z zavarovanjem za starejše, ovdovele in hendikepirane mora omogočati nadaljevanje prejšnjega načina življenja;
b. Pokojninski načrt za zaposlene je obvezen za vse zaposlene. Zakon lahko določi izjeme;
c. Delodajalci pokojninsko zavarujejo svoje zaposlene; v kolikor je potrebno, jim država in delodajalec omogočata zavarovanje pri državni pokojninski zavarovalnici.
d. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo v pokojninski zavarovalnici;
e. Za posebne skupine samozaposlenih oseb lahko republika razglasi pokojninske načrte za zaposlene kot obvezne v splošnem smislu ali pa samo glede na določena tveganja.
(3) Pokojninski načrti zaposlenih se financirajo s prispevki zavarovancev, pri čemer delodajalci plačujejo najmanj polovico prispevkov za svoje zaposlene.
(4) Pokojninske zavarovalnice morajo izpolnjevati minimalne zahteve republike; republika lahko določi ukrepe za reševanje določenih obvez.

Člen 123 Zavarovanje za brezposelne
(1) Republika sprejme pravila o zavarovanju za brezposelne.
(2) Republika pri tem upošteva naslednja načela:
a. Zavarovanje zagotavlja ustrezno nadomestilo za izgubljeni zaslužek, in podpira ukrepe za preprečevanje in boj proti brezposelnosti;
b. Prispevek je obvezen za zaposlene, zakon lahko določi izjeme;
c. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo.
(3) Zavarovanje za brezposelne se financira s prispevki zavarovancev, pri čemer delodajalci plačajo polovico prispevkov za svoje zaposlene. (4) Republika in dežele zagotovijo subvencije v izrednih okoliščinah.
(5) Republika sprejme pravila za lajšanje brezposelnosti.

Člen 124 Pomoč osebam, potrebnim pomoči
Osebam, potrebnim pomoči, nudi pomoč in osebno asistenco njihova domača dežela. Republika ureja izjeme in pristojnosti.

Člen 125 Otroški dodatek in zavarovanje za materinstvo
(1) Pri izpolnjevanju svojih nalog republika upošteva potrebe družine. V te namene lahko sprejme ukrepe za zaščito družine.
(2) Republika sprejme pravila o otroških dodatkih in ustanovi državni sklad za družinska nadomestila.
(3) Republika ustanovi zavarovanje za materinstvo. Plačevanje prispevkov lahko razglasi kot obvezno tudi za zaposlene osebe, ki ne morejo koristiti pravice do zavarovalnine.
(4) Republika lahko prispevke v sklad za družinska nadomestila in materinsko zavarovanje razglasi kot obvezne na splošno za vse zaposlene ali le za določene kategorije zaposlenih oseb, lahko pa svoje subvencije naveže na ustrezne prispevke dežel.

Člen 126 Zdravstveno in nezgodno zavarovanje
(1) Republika sprejme pravila za zdravstveno in nezgodno zavarovanje.
(2) Republika lahko razglasi zdravstveno in nezgodno zavarovanje kot splošno obvezno ali kot obvezno le za določene kategorije oseb.

Člen 127 Varovanje zdravja
(1) Vsakdo se sam odloča za način varovanja in ohranjanja svojega zdravja ter imunskega sistema ter lahko v namene osebne uporabe goji in uporablja katera koli naravna zelišča ali pripravke iz njih. V kolikor gre za rastline in snovi, za katere veljajo omejitve ali prepovedi, je treba to gojiti in hraniti na varnem in otrokom nedostopnem mestu. Za zdravljenje in ohranjanje zdravja otrok so odgovorni njihovi starši oziroma skrbniki.
(2) V okviru svojih pristojnosti republika sprejema ukrepe za zaščito zdravja.
(3) Nikogar se ne more prisiliti v noben zdravstven postopek proti njegovi volji ali volji njegovega skrbnika.
(4) Republika sprejme smernice o prometu z:
a. živili, zdravili in zelišči, organizmi, kemikalijami in predmeti, ki predstavljajo določeno zdravstveno tveganje in so namenjeni prodaji ter osebni uporabi;
b. boju proti nalezljivih boleznih, razširjenih ali posebno nevarnih človeških in živalskih bolezni;
c. zaščiti pred ionizirajočim sevanjem.

Člen 128 Zdravilstvo in alternativna medicina
Republika in dežele morajo v okvirju svojih pristojnosti zagotoviti, da se v skladu z željami bolnika ali obravnavane osebe upošteva načela naravnega zdravilstva, homeopatije in/ali drugih alternativnih medicinskih tradicij.

Člen 129 Raziskave na ljudeh
Republika upošteva naslednja načela v zvezi z biološkimi in medicinskimi raziskavami, ki vključujejo človeka:
a. Pogoj za raziskovalne projekte je soglasje udeleženih. Zavrnitev je zavezujoča.
b. Tveganja in stres za udeležence ne smeta biti nesorazmerna s koristmi raziskovalnega projekta.
c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost udeležencev zagotovljena.

Člen 130 Genska tehnologija na področju človeka
(1), Ljudje so zaščiteni pred zlorabami genskega inženiringa.
(2) Republika lahko sprejme pravila o uporabi človeškega razmnoževanja in genskega materiala. S tem zagotavlja zaščito človeškega dostojanstva, osebnosti in družine ter upošteva zlasti naslednja načela:
a. Vse oblike kloniranja in genetskega posega v človekove reproduktivne celice in zarodke so prepovedane;
b. Ne-človeškega genskega materiala se ne sme vnašati v človeški reprodukcijski material ali ga z njim združiti.
c. Način medicinsko podprte oploditve se lahko uporablja le, če sterilnosti ali nevarnosti prenosa resne bolezni sicer ni mogoče odpraviti, ne pa zaradi spreminjanja določenih lastnosti otroka ali zaradi raziskav; oploditev človeških jajčnih celic zunaj ženskega telesa je dovoljena le pod pogoji, ki jih določa zakon. Ne sme se razvijati večjega števila človeških celic, ki se jih lahko razvije v zarodke zunaj ženskega telesa, kolikor jih je možno takoj vsaditi vanj.
d. Trgovanje s človeškim reprodukcijskim materialom in izdelki, pridobljenimi iz zarodkov, je prepovedano;
e. Človeški genski material je mogoče analizirati le z dovoljenjem prizadete osebe ali na zahtevo sodišča;
f. Vsaka oseba ima dostop do podatkov, ki zadevajo njene prednike.

Člen 131 Presajanje organov, tkiv in celic
1) Republika sprejema predpise na področju presajanja organov, tkiv in celic z namenom zagotavljanja zaščite človeškega dostojanstva, osebnosti in zdravja.
(2) Republika določa zlasti merila za pravično dodeljevanje organov.
(3) Donacije človeških organov, tkiv in celic, so proste dajatev. Trgovina s človeškimi organi je prepovedana.

Člen 132 Genska tehnologija na nehumanem področju
(1) Ljudje, živali in njihovo okolje so zaščitene pred zlorabami genske tehnologije.
(2) Uporaba reprodukcijskega in genskega materiala živali, rastlin in drugih organizmov je dovoljena samo v laboratorijih, oziroma zaprtih in kontroliranih prostorih. Pri tem je treba upoštevati dostojanstvo bitja in varnost človeka, živali in okolja ter zaščititi genske raznolikosti živalskih in rastlinskih vrst. Republika lahko v te namene sprejme posebne predpise.

9.Del - Stalno prebivališče in priseljevanje tujcev

Člen 133 Splošne določbe
Zakonodaja o priseljevanju, izseljevanju, stalnem prebivališču in stalnem prebivališču tujcev, ter o dodelitvi azila je v pristojnosti republike.

10.Del - Civilno in kazensko pravo, uteži in mere

Člen 134 Civilno pravo
(1) Zakonodaja na področju civilnega prava in civilnega postopka je v pristojnosti republike.
(2) Organizacija sodstva, civilnih porot in civilne pravice so v pristojnosti dežel, razen če zakon ne določa drugače.

Člen 135 Kazensko pravo
(1) Zakonodaja na področju kazenskega prava in kazenskega postopka je v pristojnosti republike.
(2) Za organizacijo sodstva, kazenskega pravosodja in izvrševanja kazenskih sankcij in ukrepov so odgovorne dežele, če zakon ne določa drugače.
(3) Republika izda predpise o izvajanju kazni in ukrepov. Lahko tudi odobri subvencije deželam za:
a. gradnjo zavodov;
b. izboljšave pri izvajanju kazni in ukrepov; predvsem v smislu delovnih terapij ter psihoterapevtskih in duhovnih delavnic.
c. ustanove, ki izvajajo vzgojne ukrepe v korist otrok, mladostnikov in mladih odraslih.

Člen 136 Vzgojni ukrepi za posebno nevarne zločince
(1) Če je storilec spolnega ali drugega nasilnega zločina po pričevanju strokovnjakov označen za izredno nevarnega, brez možnosti zdravljenja, se ga lahko doživljensko zapre zaradi visokega tveganja ponovitve kaznivega dejanja. Predčasna izpustitev ali začasna odsotnost iz zapora ni mogoča.
(2) Novo strokovno pričanje je dopustno, če nova dejstva dokazujejo, da lahko storilec uspešno prejme kazensko terapijo in ne predstavlja več nevarnosti za javnost. V primeru izpusta zaradi takšnega novega pričevanja, je telo, odgovorno za izpustitev, odgovorno za ponovitve kaznivega dejanja.
(3) Vsa strokovna pričevanja o storilcih spolnih ali drugih nasilnih zločinov morata predstaviti najmanj dva neodvisna in izkušena strokovnjaka na podlagi vseh relevantnih dejstev.

Člen 137 Ni zastaranja pregona ali kaznovanja spolnih ali pornografskih kaznivih dejanj, ki vključujejo prednajstniške otroke
Pravica do pregona spolnih ali pornografskih kršitev, ki vključujejo prednajstniške otroke in kazni za taka dejanja ne morejo biti predmet zastaranja.

Člen 138 Pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Republika zagotovlja, da osebe, ki so bile prizadete v svoji fizični, psihični ali spolni integriteti, prejmejo pomoč in ustrezno odškodnino, če utrpijo zaradi posledic kaznivega dejanja ekonomske težave.

Člen 139 Uteži in mere
Zakonodaja o težah in merah je v pristojnosti republike.

Poglavje 3 Finance

Člen 140 Proračun
(1) Republika mora svoje izdatke in prihodke na dolgi rok držati v ravnovesju.
(2) Najvišji znesek v predvidenem proračunu skupnih odhodkov, ki se dodeli, je odvisen od gospodarskih razmer in od ocenjenih prihodkov.
(3) V izredni finančni stiski se lahko najvišji znesek iz odstavka (2) zgoraj ustrezno poveča. Državni zbor odloča o takšnem povišanju v skladu s členom 175/3, c.
(4) Če odhodki v državnem proračunu presegajo najvišji znesek iz odstavkov (2) in (3) zgoraj, je treba presežek odhodkov nadomestiti v naslednjih letih.
(5) Podrobnosti so določene z zakonom.

Člen 141 Načela obdavčevanja
(1) Opredelitev davkov, namreč določitev zavezancev, predmet in oceno davka je treba v temeljih urediti z zakonom.
(2) Če narava davka to omogoča, je še posebej treba upoštevati načela splošnosti in sorazmernosti obdavčitve, kakor tudi načelo obdavčitve glede na gospodarske zmogljivosti.
(3) Dvojna obdavčitev je prepovedana. Republika sprejme potrebne ukrepe.

Člen 142 Neposredni davki
(1) Republika lahko zaračuna neposredne davke: največ 10 odstotkov na dohodek fizičnih oseb in na čisti prihodek pravnih oseb;
(2) Republika pri postavljanju davčne lestvice upošteva breme neposrednih davkov s strani dežel in lokalnih skupnosti.
(3) Posledice hladnega napredovanja se z davkom na dohodek fizičnih oseb redno izenačuje.
(4) Davke odmerjajo in zbirajo dežele. Najmanj 17 odstotkov donosa iz davkov se dodeli deželam. Ta delež se lahko zmanjša na 15 odstotkov, če posledice finančne izravnave tako zahtevajo.

Člen 143 Usklajevanje davkov
(1) Republika določa načela o usklajevanju neposrednih davkov republike, dežel in lokalnih skupnosti; pri tem upošteva usklajevalna prizadevanja dežel.
(2) Usklajevanje velja tudi za davčne obveznosti, za predmet in redno odmero davka, za procesno pravo in za pravo o javnofinančnih kaznivih dejanjih. Iz usklajevanja so izključene zlasti davčne lestvice, davčne stopnje in zneski, oproščeni davka.
(3) Republika sprejme predpise proti neupravičenim davčnim privilegijev.

Člen 144 Davek na dodano vrednost
(1) Republika lahko na dobavo blaga in storitev, vključno z lastno uporabo, in na uvoz, zaračuna davek na dodano vrednost z najvišjo stopnjo 5 odstotkov in znižano stopnjo vsaj 2 odstotka.
(2) Z zakonom se lahko predvidi obdavčitev nastanitvenih storitev po stopnji med znižano obrestno mero in standardno mero.
(3) Če zaradi demografskih sprememb financiranje zavarovanja za starejše, ovdovele in hendikepirane ni več zagotovljeno, se lahko standardna mera poveča z državnim predpisom za največ 1 odstotno točko in znižane stopnje za največ 0,3 odstotne točke.
(4), 5 odstotkov od nenamenskih prihodkov se mora porabiti za zmanjšanje premij za zdravstveno zavarovanje za osebe z nizkimi dohodki, razen če je drugačen način pomoči takšnim osebam določen z zakonom.

Člen 145 Posebni davki na potrošnjo
(1) Republika zaračuna posebne davke na potrošnjo:
a. za tobak in tobačne izdelke;
b. za destilirane alkoholne pijače;
c. za pivo;
d. za vozila in rezervne dele;
e. za surovo nafto, druga mineralna goriva, zemeljski plin, proizvode, pridobljene s prečiščevanjem in za pogonska goriva.
f. za neekološke materiale in embalažo.
(2) Republika lahko zahteva dodatno dajatev na davek na potrošnjo za neekološka motorna goriva.
(3) Dežele prejmejo 10 odstotkov čistih prihodkov iz davkov na destilirane alkoholne pijače. Ta sredstva se uporabljajo za boj proti vzrokom in posledicam odvisnosti.

Člen 146 Koleki in davčni odtegljaji
(1) Republika lahko izda koleke za vrednostne papirje, prihodke zavarovalnih premij, in druge dokumente poslovanja; izvzeti so dokumenti, ki se nanašajo na nepremičninske in hipotečne transakcije.
(2) Republika lahko sprejme davčne odtegljaje za dohodke iz premičnih premoženjskih investicij, loterijskih dobitkov in zavarovalnih koristi. 10 odstotkov davčnih prihodkov se dodeli deželam.

Člen 147 Carinske dajatve
Zakonodaja na področju carin in drugih dajatev v zvezi s čezmejnim tovornim prometom je v pristojnosti republike.

Člen 148 Izključevanje deželnih in občinskih davkov
Kar je z državno zakonodajo določeno za obdavčevanje na dodano vrednost, na potrošnjo, za kolkovanje ali za davčne odtegljaje, ali pa je z izjavo zagotovljeno, da je izvzeto iz teh dajatev, ne sme biti z davki enake vrste obdavčeno s strani dežel ali lokalnih skupnosti

Člen 149 Izenačevanje finančnih sredstev in obremenitev
(1) Republika izdaja predpise o pravični izravnavi finančnih sredstev in bremen med republiko in deželami, kot tudi med deželami.
(2) Izravnava finančnih sredstev in obremenitev je namenjena zlasti:
a. zmanjšanju razlik v finančni zmogljivosti dežel;
b. zagotovitvi minimalne ravni finančnih sredstev dežel;
c. nadomestitvi prevelikih finančnih bremen posameznih dežel zaradi geo-topografskih ali socialno-demografskih dejavnikov;
d. spodbujanju meddeželnega sodelovanja na področju izravnave bremen;
e. ohranitvi davčne konkurenčnosti dežel v državnih in mednarodnih razmerjih.
(3) Sredstva za izravnavo finančnih sredstev priskrbijo dežele z večjo višino sredstev ter republika. Vplačila dežel z večjo višino sredstev znašajo najmanj dve tretjini in največ 80 odstotkov vplačila republike.

Naslov 4 Ljudje in dežele

Poglavje 1 Splošne določbe

Člen 150 Politične pravice
(1) Politične pravice v državnih zadevah imajo vsi slovenski državljani od 16. leta starosti, ki niso pod skrbništvom zaradi duševne bolezni ali motenj. Vsi imajo enake politične pravice in obveznosti.
(2) Politične pravice zajemajo sodelovanje na volitvah za državni zbor in glasovanje o državnih zadevah, kot tudi sprožanje in podpisovanje civilnih pobud in referendumov na državnem nivoju.

Člen 151 Politične stranke
Politične stranke prispevajo k oblikovanju mnenj in volje ljudstva. Člani in kandidati političnih strank nimajo nobenih privilegijev pri kandidaturi pred nestranarskimi kandidati in politično aktivnimi državljani.

Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum

Člen 152 Vsakoletni referendumski roki
(1) Republika določi pomladni in jesenski datum za izvajanje referendumov, za katere so bile ustrezno podane pobude sprejete s strani državnega zbora.
(2) Republika poskrbi, da dobi vsak državljan vsakokratni referendumski dokument, kjer so objektivno in jasno pojasnjeni razlogi za sprejem določenega predloga zakonske, ustavne spremembe ali mednarodne pogodbe ter razlogi proti takemu sprejemu.

Člen 153 Ljudska pobuda za revizijo ustave
(1) 25.000 volilnih upravičencev lahko v 18 mesecih po uradni objavi svoje pobude zahteva delno revizijo ustave.
(2) Ljudska pobuda za delno revizijo ustave je lahko podana v obliki splošnega predloga ali kot natančno izdelan osnutek predlaganih določb. (3) Če pobuda grobo krši načelo enotnosti oblike, načelo enotnosti predmeta ali temeljna izhodišča mednarodnega prava, jo državni zbor lahko razglasi delno ali v celoti za nično.
(4) Če je državni zbor soglasen s pobudo v obliki splošnega predloga, oblikuje osnutek delne revizije na podlagi pobude in ga predloži v glasovanje ljudstvu in deželam. Če državni zbor zavrne pobudo, jo predloži v glasovanje ljudstvu in ljudstvo odloči, ali bo pobuda sprejeta ali ne. Če se pobuda izglasuje, mora državni zbor oblikovati ustrezen predpis.
(5) Ljudska pobuda v obliki posebnega predloga se predloži v glasovanje ljudstvu in deželam. Državni zbor predlaga sprejem ali zavrnitev pobude. Državni zbor lahko oblikuje tudi ljudski pobudi nasproten predlog.

Člen 154 Postopek za ljudske pobude z nasprotnim predlogom
(1) Volivci oddajo svoje glasove za pobudo in nasprotni predlog hkrati.
(2) Volivci lahko glasujejo za oba predloga. Glede prednostnega vprašanja lahko izberejo, kateremu predlogu dajo prednost, če bi bila sprejeta oba.
(3) Če je prednostno vprašanje dobilo hkrati za en predlog več glasov ljudi, drug predlog pa več glasov dežel, obvelja tisti predlog, ki ima najvišji seštevek vseh odstotkov glasov ljudskega in deželnega glasovanja.

Člen 155 Obvezni referendum
(1)Volivci in dežele glasujejo o naslednjem:
a. o reviziji ustave;
b. o vstopu v organizacijo za kolektivno varnost ali v mednarodne skupnosti;
c. o državnih zakonih, razglašenih za nujne brez ustavne podlage in z veljavnostjo več kot eno leto; takšne državne zakone je treba predložiti v glasovanje v roku pol leta po njihovem sprejetju v državnem zboru.
(2) Volivci glasujejo o naslednjem:
a. o ljudskih pobudah za delno revizijo ustave;
b. o ljudskih pobudah za delno revizijo ustave v obliki splošnega predloga, ki je bil zavrnjen v državnem zboru;

Člen 156 Neobvezni referendum
(1) Na zahtevo najmanj 12.500 volivnih upravičencev ali najmanj ene tretjine vseh dežel v 100 dneh po uradni objavi, se v glasovanje ljudstvu predloži naslednje:
a. državne zakone;
b. državne zakone, razglašene za nujne z veljavnostjo več kot leto dni;
c. državne odloke kolikor jih določata ustava ali zakon;
d. Mednarodne pogodbe, ki:
1. so sklenjene za nedoločen čas;
2. zagotovljajo vstop v mednarodno organizacijo;
3. vključujejo pomembne zakonske določbe ali zahtevajo sprejem državnih zakonov.

Člen 157 Izvajanje mednarodnih pogodb
(1) Če je odobritev mednarodne pogodbe predmet obveznega referenduma, mora državni zbor v odobritev vključiti vse spremembe ustave, potrebne za izvajanje pogodbe.
(2) Če je odobritev mednarodne pogodb predmet neobveznega referenduma, mora državni zbor v odobritev vključiti vse zakonske spremembe, potrebne za izvajanje pogodbe.

Člen 158 Obvezna večina
(1) Predlogi, predloženi v glasovanje ljudstvu, so sprejeti, če jih je podprla večina glasujočih.
(2) Predlogi, predloženi v glasovanje ljudstvu in deželam, so sprejeti, če jih je podprla večina glasujočih in večina dežel.
(3) Rezultat referenduma v deželi šteje kot glas dežele.

Naslov 5 Državna ureditev

Poglavje 1 Splošne določbe

Člen 159 Upravičenost
Vsi volilni upravičenci so lahko izvoljeni v državni zbor, v izvršni svet ali na vrhovno sodišče.

Člen 160 Nezdružljivosti
(1) Člani narodnega zbora, deželnega zbora, izvršnega sveta in vrhovnega sodišča, ne smejo biti hkrati tudi člani drugega telesa izmed omenjenih.
(2) Člani republiškega izvršnega sveta in sodniki vrhovnega sodišča s polnim delovnim časom ne smejo imeti hkrati druge državne ali deželne funkcije, niti ne smejo izvajati druge pridobitne dejavnosti.
(3) Zakon lahko predvidi tudi druge nezdružljivostsi.

Člen 161 Mandatno obdobje
Člani državnega zbora, izvršnega sveta ter predsednik ali predsednica republike so izvoljeni za dobo štirih let. Za sodnike vrhovnega sodišča traja mandat šest let.

Člen 162 Odgovornost države
Republika je odgovorna za škodo, ki je bila nezakonito povzročena s strani njenih teles pri opravljanju svojih uradnih dejavnosti.

Člen 163 Zaslišanja in posvetovanja
Dežele, politične stranke in interesne skupine so zaslišane v postopku priprave pomembnih odlokov in drugih projektov z znatnimi posledicami ter pomembnih mednarodnih pogodb.

Poglavje 2 Državni zbor

1.Del - Organizacija

Člen 164 Status
(1) Državni zbor izvaja najvišjo oblast v republiki, omejeno s pravicami ljudi in dežel.
(2) Državni zbor je sestavljen iz dveh zbornic, iz narodnega zbora in deželnega zbora, oba domova sta enakovredna.

Člen 165 Sestava in volitve v narodni zbor
(1) Narodni zbor je sestavljen iz 100 predstavnikov ljudstva.
(2) Predstavniki so izvoljeni neposredno s strani ljudstva po načelu sorazmerja predstavnikov. Vsake štiri leta poteka celovita obnova.
(3) Vsaka dežela predstavlja eno volilno okrožje.
(4) Sedeži se razdelijo med deželami v sorazmerju s številom prebivalstva. Vsaka dežela ima vsaj en sedež.
(5) V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.
(6) V državnem zboru imajo po en zagotovljen sedež tudi slovenske skupnosti v zamejstvu, namreč iz hrvaške Istre, Tržaškega krasa, Benečije, Rezije, avstrijske Koroške, ogrskega Pomurja in hrvaškega Zagorja, vse skupaj torej 7 sedežev. Poslance volijo pripadniki slovenskih skupnosti sami.

Člen 166 Sestava in volitve deželnega zbora
(1) Deželni zbor sestavlja 46 poslancev dežel.
(2) Volitve v deželni zbor urejajo dežele.

Člen 167 Zasedanja
(1) Zbornici se redno sestajata na sejah. Zakon ureja sklic sej.
(2) Četrtina izmed članov posamezne zbornice ali izvršnega sveta lahko zahteva sklic izredne seje.

Člen 168 Predsedstvo
Obe zbornici izvolita izmed svojih članov predsednika ali predsednico za dobo enega leta, kot tudi prvega in drugega podpredsednika ali podpredsednico. Ponovna izvolitev naslednje leto ne pride v poštev.

Člen 169 Državnozborne komisije
(1) Vsaka zbornica imenuje izmed svojih članov člane komisij.
(2) Zakon lahko predvidi skupne komisije.
(3) Zakon lahko na komisije prenese določene pristojnosti, ki niso zakonodajne narave.
(4) Za izpolnjevanje svojih nalog imajo komisije pravico do obveščenosti, pravico do vpogleda v dokumente in pravico do sprožanja preiskav. Njihov obseg je urejen z zakonom.

Člen 170 Poslanske skupine
Člani državnega zbora lahko tvorijo poslanske skupine.

Člen 171 Državnozborske storitve
Državnemu zboru so na voljo državnozborske storitve. Lahko se obrne na državno upravo. Zakon ureja podrobnosti.

2.Del - Postopki

Člen 172 Ločene obravnave
(1) Narodni in deželni zbor razpravljata ločeno.
(2) Odločitve državnega zbora potrebujejo soglasje obeh zbornic.
(3) Zakon določa predpise za zagotovljanje odločanja kljub nesoglasju zbornic v zvezi z:
a. veljavnostjo ali delno veljavnostjo ljudske pobude;
b. izvajanjem splošne ljudske pobude, ki jo je ljudstvo odobrilo;
c. izvajanjem predloga državnega zbora za spremembo ustave, ki ga je ljudstvo odobrilo;
d. predlog proračuna ali spremembe proračuna.

Člen 173 Skupno odločanje
(1) Narodni in deželni zbor razpravljata skupaj kot združeni državni zbor na skupni seji pod vodstvom predsednika ali predsednice narodnega zbora, glede:
a. volitev;
b. odločanja o navzkrižju pristojnosti med najvišjimi državnimi telesi;
c. odločanja o vlogah za pomilostitev.
(2) Združeni državni zbor se na skupnem zasedanju zbere ob posebnih priložnostih, ter za posluh izjavam izvršnega sveta.

Člen 174 Javnost sej
Seje zbornic so javne. Zakon lahko določi izjeme.

Člen 175 Sklepčnost in večina
(1) Zbornici veljavno razpravljata, če je prisotna večina njunih članov.
(2) V obeh zbornicah in na skupnih sejah državnega zbora se odločitve sprejemajo z večino oddanih glasov.
(3) Odobritev večine članov vsake zbornice pa je potrebna za:
a. izjavo o nujnosti državnih zakonov;
b. predpise o dodelitvi subvencije, kot tudi o obveznih kreditih in plačilnih okvirjih, ki povzročajo nove edinstvene izdatke v višini več kot 10 milijonov evr ali nove ponavljajoče se izdatke v višini več kot milijon evr;
c. povečanje celotnih odhodkov v primeru izredne finančne nuje v skladu s členom 140/3.
(4) Državni zbor lahko z odlokom zneske v skladu s členom (3) b. prilagodi inflaciji.

Člen 176 Pravica do pobud in predlogov
(1) Vsak član zbornic, vsaka poslanska skupina, vsaka državnozborna komisija in vsaka dežela ima pravico predložiti pobudo državnemu zboru.
(2) Člani državnega zbora in izvršnega sveta imajo pravico predstaviti predloge v zvezi z zadevo v razpravi.

Člen 177 Prepoved navodil za glasovanje
(1) Člani državnega zbora glasujejo brez navodil.
(2) Svoje povezave z interesnimi skupinami so dolžni razkriti.

Člen 178 Imuniteta
(1) Članom državnega zbora in izvršnega sveta, kot tudi predsedniku ali predsednici republike ni mogoče očitati pravne odgovornosti za izjave v zbornicah ali pred njihovimi telesi. (2) Zakon lahko izjemoma določi nadaljnje oblike imunitete in jih razširi še na druge osebe.

3.Del - Pristojnosti

Člen 179 Oblike zakonov in odlokov državnega zbora
(1) Državni zbor sprejema zakonske določbe v obliki državnih zakonov ali predpisov.
(2) Drugi akti so izdani v obliki državnih odlokov, državni odlok, ki ni predmet referenduma, se imenuje enostavni državni odlok.

Člen 180 Zakonodaja
(1) Vse pomembne zakonodajne predpise je treba sprejeti v obliki državnih zakonov, usklajenih z ustavo. Ti zakoni morajo vključevati zlasti temeljne določbe o:
a. izvrševanju političnih pravic;
b. omejevanju ustavnih pravic;
c. pravicah in obveznostih oseb;
d. davčnih zavezancih, predmetu in odmeri davkov;
e. nalogah in storitvah republike;
f. obveznostih dežel pri uvajanju in izvajanju državnih zakonov;
g. organizaciju in postopku državnih organov.
(2) Zakonodajna pooblastila se dodeljujejo z državnim zakonom, če so v skladu z ustavo.

Člen 181 Nujna zakonodaja
(1) Državni zakon, katerega veljava ne dopušča odlašanja, se lahko razglasi za nujnega z večino članov vseh zbornic in uveljavi takoj. Časovno mora biti zakon omejen.
(2) Če se zahteva referendum proti nujno razglašenemu državnemu zakonu, le-ta preneha veljati eno leto po njegovem sprejetju s strani državnega zbora, razen če je med tem obdobjem odobren s strani ljudstva.
(3) Zakon, razglašen za nujnega brez ustavne podlage, preneha veljati eno leto po njegovem sprejetju v državnem zboru, razen, če je med tem obdobjem sprejet s strani ljudstva in dežel. Časovno mora biti omejen.
(4) Zakona, razglašenega za nujnega, ki ni bil izglasovan s strani ljudstva, ni mogoče podaljšati.

Člen 182 Zunanje zadeve in mednarodne pogodbe
(1) Državni zbor sodeluje pri oblikovanju zunanje politike in nadzoruje zunanje odnose.
(2) Državni zbor potrjuje mednarodne pogodbe, razen pogodb, katerih odgovornost za njihovo izvajanje je z zakonom ali mednarodno pogodbo dodeljena izvršnemu svetu.

Člen 183 Finance
Državni zbor odloča o porabi države, sprejema predvidene proračune in odobri državne račune.

Člen 184 Volitve
(1) Državni zbor izvoli predsednika ali predsednico republike, sodnike vrhovnega sodišča in generala.
(2) Zakon lahko pooblasti državni zbor, da izvede nadaljnje volitve ali da potrdi imenovanja.

Člen 185 Nadzor
(1) Državni zbor izvaja nadzor nad izvršnim svetom, državno upravo, državnimi sodišči in nad drugimi telesi, ki so jim zaupane državne naloge.
(2) Delegacije nadzornih komisij, kot jih določa zakon, imajo prost dostop do vseh uradnih tajnosti.

Člen 186 Vrednotenje učinkovitosti
Državni zbor zagotavlja, da so ukrepi države ovrednoteni glede učinkovitosti.

Člen 187 Pooblastila izvršnega sveta
Državni zbor lahko prenese pooblastila na izvršni svet. Zakon ureja podrobnosti, predvsem glede vzvodov, s katerimi lahko državni zbor vpliva na obseg pristojnosti izvršni svet.

Člen 188 Odnosi med republiko in deželami
(1) Državni zbor ohranja odnose med državo in deželami.
(2) Državni zbor jamči za ustave dežel.
(3) Državni zbor potrdi pogodbe med deželami in pogodbe med deželami in tujimi državami, če izvršni svet ali katera izmed dežel ugovarja.

Člen 189 Dodatne naloge in pooblastila
(1) Državni zbor ima še naslednje naloge in pooblastila:
a. Sprejema ukrepe za varovanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije;
b. Sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti;
c. Če tako zahtevajo izredne okoliščine, lahko izdaja predpise ali enostavne državne odloke za izvajanje nalog v skladu s točkama a in b;
d. Odreja aktivno vojaško službo, deloma ali v celoti mobilizira vojsko;
e. Sprejema ukrepe za uveljavitev državnih zakonov;
f. Odloča o veljavnosti ljudskih pobud, ki izpolnjujejo formalne zahteve;
g. Sodeluje pri načrtovanju pomembnih državnih dejavnosti;
h. Odloča o posamičnih aktih, če tako izrecno določa državni zakon;
i. Odloča o sporih glede pristojnosti med najvišjimi državnimi telesi;
j. Odloča o vlogah za pomilostitve in razglaša pomilostitve.
(2) Državni zbor se poleg tega ukvarja z zadevami, ki spadajo v pristojnosti države in niso dodeljene nobenemu drugemu telesu.
(3) Zakon lahko dodeli državnemu zboru dodatne naloge.

Poglavje 3 Izvršni svet in državna uprava

1.Del - Organizacija in postopki

Člen 190 Izvršni svet
Izvršni svet je najvišje telo izvršilne veje države.

Člen 191 Sestava in volitve
(1) Izvršni svet je sestavljen iz sedmih članov.
(2) Člane izvršnega sveta izvoli ljudstvo ob vsaki polni obnovitvi narodnega zbora.
(3) Člane se voli izmed vseh slovenskih džavljank in državljanov, upravičenih do izvolitve v narodni zbor za dobo štirih let.
(4) Posebno pozornost je treba nameniti ustrezni zastopanosti regij.

Člen 192 Predsedstvo
(1) Predsednik ali predsednica republike vodi izvršni svet.
(2) Predsednika ali predsednico in podpredsednika ali podpredsednico republike izvoli državni zbor izmed članov izvršnega sveta za dobo enega leta.
(3) Ponovna izvolitev v naslednjem letu ni mogoča. Predsednik ali predsednica republike ne izpolnjuje pogojev za podpredsednika ali podpredsednico republike v naslednjem letu.

Člen 193 Načelo kolektivnosti in razdeljenosti na oddelke
(1) Izvršni svet sprejema odločitve kot kolektivno telo.
(2) Za pripravo in izvajanje zadev si izvršni svet razdeli delo med člane z ozirom na oddelke.
(3) Oddelkom ali njim podrejenim enotam državne uprave so zadeve zaupane v neposredno reševanje in jim je treba zagotoviti pravno varstvo.

Člen 194 Državna uprava
(1) Izvršni svet vodi državno upravo in skrbi za učinkovito organizacijo in ciljno usmerjeno izpolnjevanje nalog.
(2) Državna uprava je razdeljena na oddelke, vsak oddelek vodi en član izvršnega sveta.
(3) Upravne naloge se lahko dodelijo organizacijam ali osebam javnega ali zasebnega prava izven državne uprave.
(4) Organizacije ali osebe javnega ali zasebnega prava, katerim so dodeljene upravne naloge, zaposlujejo po načelu rotacije delovnih mest med vsemi zainteresiranimi, vključno z nezaposelnimi osebami v ožji ali širši lokalni skupnosti. Delovna mesta zaokrožijo med zainteresiranimi nezaposlenimi prebivalci enkrat letno s krajšimi zaposlitvami.
(5) Organizacije ali osebe javnega ali zasebnega prava, katere izvajajo upravne naloge, dodeljene s strani države, so zainteresiranim za zaposlitev pri njih dolžne omogočiti strokovno izobraževanje. Sredstva za tovrstno izobraževanje priskrbi država.

Člen 195 Državna pisarna
Državna pisarna je sedež izvršnega sveta. Vodi jo predsednik ali predsednica republike.

2.Del - Pristojnosti in pooblastila

Člen 196 Vladna politika
(1) Izvršni svet določa cilje in sredstva za svojo vladno politiko. Načrtuje in usklajuje aktivnosti države.
(2) Izvršni svet obvešča javnost pravočasno in v celoti o svojih dejavnostih.

Člen 197 Pobude
Izvršni svet vlaga državnemu zboru osnutke svoje zakonodaje.

Člen 198 Zakonodaja in njeno izvajanje
(1) Izvršni svet izdaja zakonske predpise v obliki odlokov, kolikor so v skladu z ustavo ter z zakoni v okviru ustave.
(2) Izvršni svet skrbi za izvrševanje zakonodaje, odlokov državnega zbora in sodb odločb sodnih oblasti v državi.

Člen 199 Finance
(1) Izvršni svet opredeljuje finančni načrt, oblikuje predvideni proračun in vzpostavlja državne bančne račune.
(2) Izvršni svet zagotavlja pravilno finančno upravljanje.

Člen 200 Mednarodni odnosi
(1) Izvršni svet skrbi za zunanje zadeve ter pri tem omogoča sodelovanje državnemu zboru; Slovenijo predstavlja v tujini.
(2) Izvršni svet podpisuje sporazume in jih ratificira. Državnemu zboru jih predloži v odobritev.
(3) Če zaščita interesov države tako zahteva, lahko Izvršni svet izda začasne odloke. Odloki morajo biti nujno časovno omejeni.

Člen 201 Zunanja in notranja varnost
(1) Izvršni svet sprejema ukrepe za zagotavljanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije.
(2) Izvršni svet sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti.
(3) Izvršni svet lahko neposredno na podlagi tega člena izdaja začasne predpise in odloke za preprečevanje zunanje ali notranje nevarnosti.
(4) V nujnih primerih lahko Izvršni svet mobilizira vojake. Če se mobilizira več kot 4000 pripadnikov oboroženih sil za aktivno dolžnost, ali če se pričakuje, da bo naloga trajala več kot tri tedne, je treba nemudoma sklicati državni zbor.

Člen 202 Odnosi med republiko in deželami
(1) Izvršni svet ohranja odnose med državo in deželami ter s deželami sodeluje.
(2) Izvršni svet potrjuje zakonodaje dežel, če to zahteva državni zakon.
(3) Izvršni svet lahko izrazi pomisleke v zvezi s pogodbami med deželami ali med deželami in tujimi državami.
(4) Izvršni svet zagotavlja spoštovanje državne ustave in zakonodaje, deželnih ustav in pogodb med deželami ter sprejema potrebne ukrepe.

Člen 203 Dodatne naloge in pooblastila
(1) Izvršni svet ima še naslednje naloge in pooblastila: Nadzoruje državno upravo in druga telesa, katerim so zaupane naloge države; Redno poroča državnemu zboru o svojih dejavnostih in o stanju države; Opravlja naloge, ki niso dodeljene nobenemu drugemu telesu; Odloča o pravnih sredstvih, če zakon tako določa.
(2) Zakon lahko dodeli izvršnemu svetu dodatne naloge in pooblastila v skladu z ustavo.

Poglavje 4 Vrhovno sodišče in drugi pravosodni organi

Člen 204 Položaj vrhovnega sodišča
(1) Vrhovno sodišče je najvišji sodni organ države.
(2) Zakon določa organizacijo in postopke.
(3) Sodišče upravlja samo s sabo.

Člen 205 Pristojnost vrhovnega sodišča
(1) Vrhovno sodišče odloča o sporih glede:
a. državnih zakonov;
b. mednarodnega javnega prava;
c. meddeželnega prava;
d. pokrajnskih ustavnih pravic;
e. lokalne avtonomije in drugih jamstev s strani dežel do javnih ustanov;
f. državnih in deželnih predpisov o političnih pravicah.
(2) Sodišče odloča o sporih med državo in deželami ali med deželami.
(3) Zakon lahko določi dodatne pristojnosti vrhovnega sodišča.
(4) O aktih državnega zbora in izvršnega sveta se ne razsoja pred vrhovnim sodiščem. Izjeme so določene z zakonom.

Člen 206 Merodajno pravo
Vrhovno sodišče in druga zakonodajna telesa se ravnajo po državni ustavi in po mednarodnem pravu.

Člen 207 Dostop do Vrhovnega sodišča
(1) Zakon določa dostop do vrhovnega sodišča.
(2) Glede sporov, ki ne zadevajo sodnih vprašanj ključnega pomena, lahko zakon določi mejno vrednost.

Člen 208 Dodatne pravosodne pristojnosti državnih teles
(1) Država vzpostavi kazensko sodišče, ki razsoja na prvi stopnji kazenskih zadev, dodeljene z zakonom med pristojnosti države. Zakon lahko določi dodatne pristojnosti državnega kazenskega sodišča.
(2) Država imenuje pravosodne organe za odločanje o sporih glede javnega prava v pristojnosti zvezne administracije.
(3) Zakon lahko določi nadaljnje pristojnosti pravosodnih teles države.

Člen 209 Pravosodna telesa dežel
(1) Dežele ustanovijo pravosodna telesa za odločanje o civilnih in javnih zadevah, kot tudi o kazenskih zadevah. (2) Lahko ustanovijo skupna pravosodna telesa.

Člen 210 Neodvisnost sodišč
V opravljanju svojih dejavnostih delujejo pravosodna telesa neodvisno in so podrejena samo ustavi in zakonodaji.

Naslov 6 Revizija ustave in začasne določbe

Poglavje 1 Revizija ustave

Člen 211 Splošno načelo
(1) Državna ustava se lahko kadarkoli delno spremeni
(2) Če državna ustava in izvajanje zakonodaje ne določata drugače, sledi revizija zakonodajni postopek.

Člen 212 Revizija ustave
(1) Revizijo ustave lahko predlaga ljudstvo ali ena od zbornic, ali jo razglasi državni zbor.
(2) Revizija ustave mora ohraniti načelo enotnosti predmeta, enotnosti oblike in ne sme kršiti obveznih določb mednarodnega javnega prava.
(3) Če izvira pobuda za spremembo ustave s strani ljudstva ali če se zbornici ne strinjata, o reviziji odloči ljudstvo.
(4) Če ljudstvo odobri revizijo, o kateri se zbornici nista strinjali, se izvršni svet in obe zbornici izvolijo na novo.
(5) Obvezne določbe mednarodnega prava ne smejo biti kršene.

Člen 213 Začetek veljavnosti
Sprememba ustave začne veljati takrat, ko jo sprejme ljudstvo in dežele.

Poglavje 2 Prehodne določbe

Člen 214. Zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave
Za zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave se sprejme ustavni zakon.